Potem ko je javnost presenetila novica, da se je na enem najbolj varovanih objektov v državi, na brniškem letališču, neovirano gibal lažni policist, so se odprla vprašanja: kako velik varnostni spodrsljaj je to za policijo, kako je do tega sploh lahko prišlo in ali je sankcija za policista, ki naj bi pri kaznivem dejanju sodeloval, res primerna? Za za komentar prosili strokovnjaka za varnostna vprašanja profesorja dr. Denisa Čaleto, z Instituta za korporativne varnostne študije, ICS-Ljubljana).
»Dogodek na brniškem letališču predstavlja izjemno resen varnostni spodrsljaj policije, ki močno presega raven posamične napake ali malomarnosti. Gre za enega najbolj varovanih objektov v državi, kjer bi morali veljati najstrožji varnostni protokoli, nadzor in notranje varnostne varovalke. Dejstvo, da se je po takšnem območju dlje časa neovirano gibal lažni policist, kaže na sistemske pomanjkljivosti, ne zgolj na odgovornost posameznika,« pravi.
Posebej skrb vzbujajoče je, tako Čaleta, da naj bi pri tem aktivno sodeloval pravi policist, ki je omogočil dostop do uniforme in službenih kartic. Kot poudarja Čaleta, tu ne gre več za nepazljivosti, temveč za nekaj bistveno hujšega: »zlorabo položaja in zaupanja, ki ga ima policist kot nosilec državne oblasti. Takšno ravnanje neposredno ogroža varnost potnikov, zaposlenih in celotnega sistema varovanja kritične infrastrukture«.
"Uniforma in policijska pooblastila niso osebna lastnina posameznika, temveč simbol države in zaupanja državljanov" (Fotografija je simbolična.) FOTO: Policija
Čaleta: Varnostni mehanizmi očitno ne delujejo, kot bi morali.
In prav tu, opozarja sogovornik, je treba poudariti pomen objektov kritične infrastrukture. »Gre za sisteme, katerih delovanje je ključno za varnost države, nemoteno delovanje družbe in gospodarstvo. Zato varnostnih incidentov na takšnih lokacijah ni mogoče presojati zgolj skozi dejstvo, da domnevno še niso znane konkretne varnostne posledice.«
Čaleta posebej izpostavi tudi vprašanje posledic in nadzora: »Že sam nepooblaščen dostop predstavlja resno tveganje, saj je pogosto nemogoče z gotovostjo ugotoviti, kaj vse je bilo opaženo, preverjeno, dokumentirano ali potencialno zlorabljeno. Posledice takšnih dejanj se lahko pokažejo šele z zamikom, ali pa jih zaradi narave tveganj sploh ni mogoče v celoti zaznati.«
Ko se vprašamo, kako je do takšnega dogodka sploh lahko prišlo, Čaleta odgovarja, da je to predvsem test za notranji nadzor in kulturo odgovornosti. »Vprašanje, kako je do takšnega dogodka sploh lahko prišlo, odpira resne dileme o učinkovitosti notranjega nadzora, nadzoru nad službenimi karticami, preverjanju identitet ter kulturi odgovornosti znotraj policije. Če je mogoče, da nekdo dalj časa uporablja policijsko identiteto brez zaznave, potem varnostni mehanizmi očitno ne delujejo, kot bi morali.«
Je pisno opozorilo res vse, kar sledi, ko policist, kot nosilec državne oblasti, zlorabi položaj in zaupanja in ogrozi varnost kritične infrastrukture? FOTO: Getty Images
Razburja tudi informacija o sankciji
»Še posebej problematična pa je informacija, da je policist za pomoč pri kaznivem dejanju prejel zgolj pisno opozorilo. Takšna sankcija deluje nesorazmerno blaga glede na težo dejanja in pošilja nevarno sporočilo, da so posledice za hude zlorabe pooblastil minimalne. To spodkopava zaupanje javnosti v policijo in hkrati demotivira tiste policiste, ki svoje delo opravljajo profesionalno in odgovorno,« pravi Čaleta.
Kaj pa motivi? Čaleta našteje več možnosti. »Motivi za takšno ravnanje so lahko različni: od osebnih poznanstev, morebitnih finančnih koristi, pritiska ali celo podcenjevanja posledic. A ne glede na motive ostaja ključno dejstvo, da uniforma in policijska pooblastila niso osebna lastnina posameznika, temveč simbol države in zaupanja državljanov.«
Primer tako ne sme ostati le še ena afera enodnevnica, temveč opozorilo. »Primer z Brnika bi moral zato služiti kot resno opozorilo, da zgolj napovedi o krepitvi varnosti ne bodo dovolj. Potrebni so jasni postopki, učinkovit notranji nadzor in sorazmerne sankcije, sicer se lahko podobni primeri ponovijo, posledice pa bi bile lahko za državo bistveno hujše,« opozarja Čaleta.
Letališče: »To je izključno v pristojnosti policije.«
Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana poudarjajo, da niso pristojni za notranje zadeve policije in konkretnega primera ne komentirajo. Dodali so še splošno pojasnilo o režimu dostopa: » Na splošno pojasnjujemo, da je letališče razdeljeno na javni del, do katerega imajo dostop potniki, obiskovalci in druge osebe, ter na varovana območja, do katerih je dostop dovoljen izključno osebam, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za vstop. Za gibanje po varovanih območjih so vsi uporabniki, vključno s policisti in drugimi državnimi organi, zavezani spoštovati določbe Zakona o letalstvu ter interne varnostne postopke letališča, vključno z ustreznimi dovoljenji in identifikacijo. Brez izpolnjevanja teh pogojev samostojno gibanje po varovanih območjih ni dovoljeno nobeni osebi, ne glede na funkcijo ali organ, ki mu pripada,« pojasnjujejo s Fraporta.
