Če ne bo dogovora, bo Antična nekropola v Šempetru leta 2027 zaprta

Grobnice Rimljanov, ki sodijo med najpomembnejše in najlepše ohranjene spomenike rimske dobe v Sloveniji in tem delu Evrope, propadajo že leta. Šempetrsko Rimsko nekropolo od leta 2008 upravljata občina Žalec in Turistično društvo Šempeter. Žalski župan Janko Kos je več let opozarjal, da je upravljanje postalo finančno nevzdržno, država pa da ni naredila ničesar za zaščito državnega spomenika. Z ministrstva za kulturo odgovarjajo, da rešitve iščejo, a da bo treba najprej urediti lastniška razmerja.

Rimska nekropola je na prostem, zato je grobnice načel zob časa. Kot so odgovorili z ministrstva za kulturo, na zelo slabo stanje kamnitih spomenikov že vrsto let opozarja Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), Območna enota Celje: »Brez ustrezne zaščite izrazito propadajo prezentirane ostaline dela utrjene rimske ceste in grobnih edikul, zaradi zunanjih okoljskih dejavnikov (kisel dež, nihanja temperature in tako dalje) je močno ogrožena originalna substanca spomenikov. Ker sta arheološko najdišče s prezentiranimi ostalinami in situ in zbirka prenesenih/rekonstruiranih kamnitih družinskih grobnic, stel, pepelnic, prezentiranih v okviru muzeja na prostem, eno najpomembnejših arheoloških območij in spomenikov rimske dobe na območju Slovenije, je nujno, da se zaščita čim hitreje uredi in s tem prepreči nadaljnje propadanje nekropole ter zagotovi, da bo spomenik dostopen za javnost.«

Kot so spomnili na ministrstvu, je restavratorski center ZVKDS leta 2023 pripravil konservatorsko-restavratorski projekt za zaščito spomenikov Antične nekropole, leto kasneje še predračun. Pred leti so iskali rešitev tudi z razpisom norveškega sklada, a niso bili uspešni. Občina Žalec je bila neuspešna tudi na razpisu ministrstva za kulturo za zaščito samo ene grobnice pred dvema letoma, ker niso imeli vse zahtevane dokumentacije. Z ministrstva za kulturo so odgovorili, da je župan Kos ministrici predstavil načrt za zaščito nekropole v vrednosti okoli pet milijonov evrov.

Antična oziroma Rimska nekropola propada že več let. FOTO:: Dejan Javornik

Kdo je odgovoren?

Medtem ko župan že več let s prstom kaže na državo, ki da ni naredila ničesar, so nam z ministrstva za kulturo odgovorili, da sta po zakonu o varstvu kulturne dediščine »za varovanje, redno vzdrževanje in skrbno ravnanje s kulturnim spomenikom prvenstveno odgovorna njegov lastnik oziroma upravljavec, medtem ko ministrstvo opravlja predvsem sistemske naloge na področju varstva dediščine v okviru svojih zakonskih pristojnosti«.

Ministrstvo za kulturo išče rešitve, najprej bo treba urediti lastniška razmerja. FOTO:: Dejan Javornik

Nekropolo od leta 2008 upravljata občina Žalec in TD Šempeter. Takrat je bila namreč sklenjena pogodba o izvajanju upravljanja in partnerskem sodelovanju pri razvoju Antične nekropole v Šempetru v Savinjski dolini. Njeni podpisniki so Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ki je lastnica zemljišča, ZVKDS, Pokrajinski muzej Celje, ki ima spomenike vpisane v inventarno knjigo, občina Žalec in TD Šempeter. »Prve tri podpisnike financira in sofinancira država. Žal v tej pogodbi nismo določili, kakšne so obveznosti, kaj mora kdo narediti, zato je vse breme v teh letih padlo na TD Šempeter; to je dalo Rimsko nekropolo na ogled, zagotovilo vodenje, pokrivalo, razkrivalo spomenike, kosilo, obrezovalo, plačevalo vse stroške … Zagotavljali so na tisoče ur prostovoljnega dela, občina pa denar iz proračuna. Še opozorili so nas, da vlagamo v tuja osnovna sredstva in da tega ne smemo. Prejšnjo ministrico smo štiri leta prosili, da pride na obisk, da jo seznanimo s problematiko, da najdemo rešitev. Ni našla časa za nas, zato smo odpovedali pogodbo o upravljanju v želji, da se do konca leta pripravi nova,« je po obisku Ignacije Fridl Jarc dejal Kos.

Iskanje rešitev

Kos je za Delo povedal, da je občina letno zagotavljala okoli 25.000 evrov za Rimsko nekropolo, za vso dokumentacijo pa so v teh letih dali več kot 100.000 evrov. Pogodbo so s 1. januarjem 2027 odpovedali že v začetku letošnjega leta, je spomnil Kos: »Če se stvari ne bodo uredile, bo nekropola prihodnje leto zaprta. Če bomo dobili novo pogodbo, smo pripravljeni sodelovati, ampak sami tega bremena ne zmoremo več. Vstopnina je zanemarljiva, višja ne sme biti. Smo pa vsekakor štiri leta vrgli stran. Zato sem vesel, da se je nova ministrica zavzela zanjo, ampak bomo spremljali, kaj se bo zgodilo. Če bomo še štiri leta vse pustili pri miru, bo to konec.«

Obiska nekropole so se poleg ministrice udeležili tudi predstavniki podpisnikov pogodbe o upravljanju. »Ministrica je poudarila, da je treba čim hitreje urediti lastniška in pravna vprašanja, kar bo tudi podlaga za lažje iskanje ustreznih rešitev in finančnih virov. Ministrstvo za kulturo je zaradi vrednosti investicije predlagalo kot eno od rešitev projektno, postopno financiranje,« so odgovorili z ministrstva. Dodali so, da bodo še iskali »ustrezne rešitve in ukrepe za zaščito in preprečitev nadaljnjega propadanja nekropole«. Glede na odpoved pogodbe in nevarnost, da Rimska nekropola prihodnje leto lahko sploh ne bi bila na ogled, pa so z ministrstva jasni: »Ministrstvo za kulturo pričakuje, da bo občina Žalec ustrezno poskrbela za upravljavca spomenika, saj lahko spomeniki ustrezno živijo in so odprti za javnost le ob najširši podpori lokalne skupnosti.«