Cenilci škode pokolov
 ne ločijo volka od psa

LJUBLJANA – Novembra je skupina strokovnjakov v projektu SloWolf, ki se financira iz evropskega sklada Life, najbogatejšega sklada EU za varovanje narave, objavila poročilo raziskave o vplivu odstrela volkov na povzročeno škodo v Sloveniji. Ugotovili so, da vsakoletni odstrel volkov ni preprečil škode oziroma ni bistveno vplival na število volčjih napadov. Nasprotno, ko pristojno ministrstvo leta 2008 ni odredilo odstrela, se je škoda celo zmanjšala. V Sloveniji naj bi bilo po zadnjih podatkih stalno prisotnih od 30 do 50 volkov. Analiza škodnih primerov je pokazala, da je bilo v zadnjih 10 letih kar 95,5 odstotka vseh volčjih škodnih primerov povzročenih na drobnici.

Z odstrelom se škoda povečuje

Volka so v nasprotju s splošnim prepričanjem leta 1990 zaščitili lovci. In bil je mir v deželi naši, dokler se devet let pozneje ni vmešala država. Takrat je okoljsko ministrstvo zaradi napadov na drobnico odredilo prvi uradni sanitarni odstrel, ne da bi imelo za to kakršno koli podlago, saj o škodi, ki jo povzročajo volkovi, ni bilo narejene nobene resne analize. Letni sanitarni odstreli so se vrstili in v 10 letih je padlo 51 volkov.

Vse več je bilo prijav, škoda je naraščala. Toda tudi po največjem odstrelu volkov, leta 2006, se škoda ni zmanjšala, ampak je še narasla. Leta 2008 se je v javnosti sprožila burna razprava in odstrela ni bilo, in glej ga, zlomka, škoda se je zmanjšala.

V obdobju 1995–2009, se pravi v 14 letih, so volkovi 2221-krat napadli domače živali, v povprečju 148-krat na leto. Tako pravi statistika, ki pa je, milo rečeno, čudna. Skupina SloWolf je namreč ugotovila, da je število napadov zelo nihalo, od 10 na leto do neverjetnih 432. Skupna škoda v omenjenih 14 letih znaša 1,4 milijona evrov ali slabih 95.000 evrov na leto. Skupina je hitro ugotovila, da ni povezave med škodnimi primeri in višino odstrela, čeprav je referenčno obdobje relativno kratko. Zlasti pa preseneča podatek, da se je število napadov v letu 2006, ko je ministrstvo odredilo odstrel 10 volkov – kdo je potreboval volčjo trofejo? –, skokovito povečalo.

Volku dišijo ovce

Volk napada izključno drobnico. Analiza škodnih primerov je namreč pokazala, da so v skoraj 96 odstotkih napadli ovce in koze, le redko so poskusili kaj drugega. Rok Černe z zavoda za gozdove je v izjavi za javnost poudaril, da se večina škodnih primerov v Sloveniji pojavlja pri le nekaj upravičencih. Podatek, da je bilo v letu 2009 kar 42 odstotkov škodnih primerov ocenjenih pri samo sedmih rejcih, razkriva vso večslojno razsežnost problema. Pomeni, da je problem volčjih škod do skrajnosti napihnjen in da država, se pravi zavod za gozdove s svojo strategijo, njegovi škodni cenilci in ne nazadnje tudi skupina SloWolf z rejci kar lepo sodelujejo.

Težko nas bodo prepričali, da ti rejci ne bi mogli bolje poskrbeti za svojo čredo.

Ovčar Miran Kerneža s Kočevske Reke ima čredo drobnice, v kateri je 150 glav. Kot nam je povedal v kratkem telefonskem razgovoru, čredo vsak večer zapre v ograjo, kjer jo dodatno čuvata dve kraški ovčarki.

»Z medvedom še nismo imeli težav, medtem ko sta mi psici že rešili čredo pred volkom. Nekega dne sem se ob petih popoldne odpravil po njo in naletel na prizor, ko so se ovce prestrašeno stiskale v trop, psici pa sta divje lajali proti bližnjemu grmičevju. Takoj sem vedel, da je nekaj narobe, šel sem pogledat in iz grma je skočil volk. K sreči je bil en sam, ne vem, kaj bi se zgodilo, če bi jih bilo več.« Kerneža pa obenem priznava, da se je treba s psom ukvarjati in mu dati jasno vedeti, kdo je gospodar. Trda roka, torej!

Ograja in pastirski psi

Skupina SloWolf za obrambo pred volkovi predlaga postavitev elektromreže, visoke vsaj 160 centimetrov, in seveda pastirske pse, za kar so začeli posebni podprojekt uvajanja pastirskih psov rejcem v Sloveniji. Mreža pod napetostjo seveda zadrži volka, vendar povzroči dodatne stroške in zlasti delo, pastirski pes pa prav tako, saj gre za pasme ostrega karakterja: šarplaninec, kavkaški ovčar, bosanski tornjak, veliki beli pirinejski pes, kuvaš, tudi naš kraševec, ki mu tako po stoletju spet pripada vloga čuvanja ovac kot nekoč.

Sliši se lepo, realna slika pa je vendarle malce drugačna. Prvič, s pastirskimi psi je treba živeti. Tako kot živijo tradicionalni pastirji v Bosni in Hercegovini ali na Šarplanini, zagotovo nismo pripravljeni živeti. Predstavnica SloWolfa Anamarija Žagar odgovarja: »V Sloveniji na območju pojavljanja volka imamo drugačen način reje drobnice kot v Bosni in Hercegovini in na Šarplanini, kjer je drobnica na prosti reji s pastirjem. Pri nas je v praksi reja drobnice z oborami, podobno kot v Italiji in Franciji, kjer je pes za ograjo z ovcami.«