Cepljenje prepreči smrt, a v Sloveniji je precepljenost najnižja v Evropi

Pred gripo se je mogoče zaščititi s cepljenjem, ki je pri nas brezplačno za vse, ki imajo urejeno zdravstveno zavarovanje.

Na včerajšnji novinarski konferenci Nacionalnega inštituta za javno zdravje so strokovnjaki dr. Marta Grgič Vitek, dr. med., spec. javnega zdravja, nacionalna koordinatorica programa cepljenja na NIJZ, prof. dr. Nataša Tul Mandič, dr. med., spec. ginekologije in porodništva Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo Postojna, Denis Baš, dr. med., spec. pediatrije, predsednik Sekcije za primarno pediatrijo ZZP, Zdravstveni dom Kamnik, in prof. dr. Matjaž Jereb, dr. med., spec. infektologije in spec. intenzivne medicine, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana, poudarili, da se le nizek odstotek Slovenk in Slovencev odloči za cepljenje, ter opozorili na tveganja, ki jih prinašajo s seboj gripa in druge okužbe dihal, značilne za jesensko-zimsko obdobje.

Cepi se le 10 odstotkov

Kot je poudarila dr. Grgič Vitekova, imamo v Sloveniji najnižji odstotek precepljenosti v Evropi, saj se cepi le okoli 10 odstotkov prebivalcev. To je, kot pravi prof. dr. Jereb, glede na to, da je cepljenje brezplačno, tveganja za zaplete med boleznijo pa v nekaterih skupinah veliko, težko razumljivo.

»Možnost, da starejši od 60 let umre zaradi gripe, je kar 10-krat večja kot pri 20-letniku,« je bil jasen prof. dr. Jereb. Težji potek gripe se lahko pričakuje pri osebah, starejših od 60 oz. 65 let, osebah s kroničnimi boleznimi dihal, srca, jeter, ledvic, s sladkorno boleznijo, pri osebah z imunsko motnjo in hematološkimi boleznimi. Virus lahko napade spodnja dihala, kar v nekaterih primerih vodi v smrt. Podatki kažejo, da tudi med cepljenimi, ki zbolijo, s cepljenjem preprečimo hospitalizacijo v približno 40 odstotkih, v 40 odstotkih sprejem na oddelek za intenzivno zdravljenje in smrt v 50 odstotkih, je navedel.

»Še zlasti cepljenje priporočamo skupinam z večjim tveganjem za težji potek gripe, to so starejši, kronični bolniki, majhni otroci, nosečnice in osebe z izrazito povečano telesno težo; pa tudi skupinam, ki so pri delu izpostavljene gripi, denimo zdravstveni delavci, in tistim, ki imajo pri svojem delu veliko stikov z ljudmi – zaposlenim v vzgoji in izobraževanju itd.,« je poudarila dr. Grgič Vitekova.

Cepljenje proti gripi se svetuje tudi ženskam, ki načrtujejo nosečnost, nosečnicam ne glede na višino nosečnosti, in doječim materam, je na novinarski konferenci povedala ginekologinja dr. Tul Mandičeva. Na tak način namreč zaščitimo tudi novorojenčke. »Vsa cepiva so dokazano varna tako za nosečnice kot za novorojenčke, ki se cepijo po šestem mesecu,« je zagotovila. Povedala je, da je priporočljivo, da se pred prihodom novorojenčka cepijo vsi, ki bodo z njim v stiku.

Pediater dr. Baš je povedal, da je potek gripe pri novorojenčkih in otrocih do tretjega leta hujši kot pri starejših otrocih. Preide lahko v bakterijsko vnetje srednjega ušesa, pljučnico in vnetje srčne mišice ali povzroči vročinske krče. Tistim, ki se cepljenja bojijo, pa polaga na srce: »V svoji dvajsetletni praksi se nisem srečal s primerom, da bi se po cepljenju kar koli zgodilo razen rahle bolečine na mestu vboda. Se pa vsako leto srečujemo z dojenčki, otroki in mladostniki s hudo gripo, celo s smrtnostjo.« Baš cepljenje proti gripi priporoča vsem otrokom, starejšim od šest mesecev. 

Pred začetkom brezplačnega cepljenja so strokovnjaki opozorili na tveganja, ki jih prinaša okužba z gripo. FOTO: Ajda Janovsky

Pri novorojenčkih je okužba težja in se pogosto zaplete. FOTO: Nataliaderiabina/Getty Images