Cerkev svete Ane: gradili so jo pruski ujetniki

Pod mogočno gmoto Kamniško-Savinjskih Alp se gore ne spuste takoj v Ljubljansko kotlino na ravnino. V vmesnem prostoru je kopica gričkov, tam stoji tudi naselje Tunjice. Vasica zahodno od Kamnika je znana predvsem po mogočni baročni cerkvi svete Ane, ki jo je dal postaviti v 70. letih 18. stoletja Peter Pavel Glavar, markantna osebnost, ki je bil župnik v bližnji Komendi.
Na istem kraju je nekdaj stala gotska cerkvica, obdana z obzidjem, ki je služila kot protiturški tabor. Bila je cilj romarske poti, ker pa je bila premajhna, so jo podrli in postavili današnjo mogočno baročno cerkev z dvema zvonikoma in obsežno kupolo – zgledovali so se po cerkvi svete Neže v Rimu. Od tam so prinesli tudi relikvije mučencev Jukunda in Kolumbana ter svete Peregrine, še danes jih hranijo v njej.


Gradnja cerkve je bila nekaj posebnega. Že zato, da so našli prostor za temelje, so morali grič znižati za tri metre, tako so dobili zadosti ravnega prostora. Cerkev so pod vodstvom obrtnikov iz Kamnika gradili lokalni prebivalci in 100 pruskih vojnih ujetnikov. Cesarica Marija Terezija je bila v neprestanih sporih zaradi Šlezije s Friderikom Pruskim. Vojna je bila bolj ali manj neodločena, a temu navkljub je bilo na obeh straneh dovolj vojnih ujetnikov, ki so jih brez zadržkov uporabili za najbolj težaška dela.


Notranjost božjega hrama krasi velik poznobaročni oltar, dokončan leta 1782. Freske je poslikal ljubljanski slikar Leopold Layer. Pri stranskih oltarjih pa so poslikave delo Janeza Potočnika. Poznogotska plastika Križanega v levem oltarju izvira že iz stare cerkve in verjetno datira v leto 1500. Kropilni kamen pri vhodnih vratih je tudi še iz stare cerkve in nosi letnico 1656.

Cerkev svete Ane je markantna zgradba. Morda prevelika za majhno razpršeno naselje Tunjic, ki se razprostira po gričih naokoli. A treba je vedeti, nikdar ni bila mišljena zgolj kot župnijska cerkev, temveč kot romarski cilj, kamor so se od nekdaj zgrinjali verniki od blizu in daleč. Okolica je prepredena s številnimi cestami, makadamskimi potmi in gozdnimi stezicami. Za vsakogar se nekaj najde. Za romarje, gorske kolesarje ali izletnike.