Česar rokovnjači niso imeli, so jemali drugim

Upokojeni novinar in publicist Matjaž Brojan iz Domžal je izdal novo knjigo, ki jo je posvetil nadvse zanimivi temi, rokovnjaštvu na Slovenskem. Gradivo za knjigo, ki obsega več kot 250 strani, je zbiral vrsto let. V knjigi Rokovnjači na Slovenskem je avtor prav gotovo najbolj temeljito do zdaj obdelal obdobje rokovnjaštva in rokovnjačev na naših tleh.

Na pota protipravnega

»Ko se ozremo v slovensko preteklost, se nam pogled le malokdaj usmeri v t. i. rokovnjaški čas, čas rokovnjačev,« pravi 81-letni Matjaž. »Že v 14. stoletju se je dogajalo, da so nekateri želeli pridobiti premoženje, lastnino in imetje, ki ga sami niso imeli, a so ga želeli vzeti tistim, ki so ga posedovali. Že od nekdaj človeštvo zaznamuje pojav jemanja, recimo kar pojav tatvin, ropov in razbojništva, v vseh časih in obdobjih ter v vseh vladavinah zavržno ravnanje, ki so ga vse oblasti preganjale, storilce pa kaznovale.«

Matjaž Brojan, avtor knjige Rokovnjači na Slovenskem FOTO: Osebni arhiv

Doslej je nekako prevladovalo prepričanje, da je bilo rokovnjaštvo pojav, ki je značilen za čas Prešernovega življenja, to je čas prve polovice 19. stoletja. To je zmotno prepričanje, saj so se tatinska dejanja, ropi in celo uboji pojavljali že mnogo prej, z ukrepi oblasti pa so bili bistveno zmanjšani in preprečeni šele na začetku 20. stoletja.

»Neverjetno obširen je seznam dejanj, ki jih danes ob pregledovanju slovenske preteklosti lahko pripišemo razbojništvu, ki je predvsem v 19. stoletju na Slovenskem pridobilo ime rokovnjaštvo, kriminalizirani storilci pa poimenovanje – rokovnjači,« dodaja avtor. »Ti ljudje, ki so iz različnih vzrokov opustili tradicionalni, v vseh časih priznani pošteni način preživljanja sebe in družine z delom, so na to pozabili, opustili in privzeli način preživljanja z jemanjem življenjskih dobrin tistim, ki so jih imeli. Pozabili so na vse privzete tradicionalne oblike humanega življenja, ki temeljijo na vrednotah, kot je življenje od dela, ter spoštovanje človeka, vrednost časa in okolja. Namesto tega so se podali na pota protipravnega, vedno in v vseh obdobjih sankcioniranega, med poštenimi ljudmi pa obsojenega in zavržnega ravnanja.«

Naslovnica knjige FOTO: Robert Kužnik

Tolpa okrog ognja, upodobitev je v gostilni Pri Bevcu. FOTO: Osebni arhiv

Ko se tako nepošteno početje sprevrže v množično ravnanje, gre gotovo za pojav nečesa, kar se kot bolezen širi med prebivalstvom. Ljudje so rokovnjaštvo sicer obsojali, saj so bili mnogokrat žrtev tatvin in ropov. Med prebivalstvom pa je bilo tudi veliko takih, ki so rokovnjaštvo podpirali in z njim tudi simpatizirali. K sreči je oblast, tako najprej zasedbena francoska kot pozneje avstrijska, z velikimi napori obračunala z vsemi deviantnimi pojavi v takratni družbi.

Zunaj vseh zakonov

Brojan pove, da se je v zgodovinskem pogledu na dogajanja v času rokovnjaštva ponekod razširilo mnenje, da je šlo pri rokovnjaštvu za nekakšne romantične zgodbe nekaterih usod ljudi, ki so se po svoji krivdi znašli na oni strani zakona: »K takim pogledom je v veliki meri pripomogla tudi rokovnjaška zgodba, ki jo je sprva napisal Josip Jurčič, po njegovi smrti pa jo je zaključil Janko Kersnik. Povest Rokovnjači z osebno zgodbo rokovnjaškega poglavarja Nandeta je največ prispevala k takemu gledanju. Prav Nande je z žalostno in osebno tragično usodo prispeval k prepričanju, ki se je ponekod razširilo v mnenje, da so bili rokovnjači nekakšni čistilci družbe, ki so jemali bogatim in dajali revnim. Po takrat in tudi po danes veljavnih pravilih je resnica ta, da je vsako dejanje, storjeno izven zakonov, kaznivo, obsojanja vredno ter potrebno pregona in zatrtja.«

Ker je tako, je zgodovinska realnost rokovnjaštva v pretekla stoletja umaknjeni spomin, ki je kazal na razširjeno brezzakonje, odsotnost spoštovanja ene od božjih zapovedi: ne ubijaj. Prav to nespoštovanje je osnova, prvi, glavni in najpomembnejši temelj za spoznavanje rokovnjaštva v slovenski preteklosti. Številni umori, uboji, kruta, nezaslišana, nadvse grozljiva obračunavanja, polna nepojmljive zločinske krutosti, potrjujejo pravo resnico, da so bili rokovnjači najprej ljudje zunaj vseh zakonov in od zmeraj sprejetih človeških norm, ki jih poskuša še danes spoštovati in uresničevati civilizirani svet.

Rokovnjač ni slovenski Robin Hood. FOTO: Primož Hieng

Pojav rokovnjaštva je zaznamoval tudi čas francoske okupacije naših krajev. FOTO: Primož Hieng

»V tem smislu sprejemamo rokovnjače in rokovnjaštvo kot resnični zgodovinsko-družbeni pojav, ki ga danes nihče ne more odobravati in podpirati. Gotovo pa je iz mnogo vidikov zanimiv, realen in učljiv primer pravega razumevanja minulih časov, in sicer francoske okupacije (1797–1813), ponovne avstrijske oblasti in delovanja različnih vojaških formacij, kakšna je bila deželna obramba, ter množico nezakonitih dejanj: tatvin, ropov, spopadov, žal tudi ubojev in smrti. V ta časovno žal predolgi okvir spada vse prej kot vesela zgodovinska epizoda na Slovenskem – čas rokovnjačev in rokovnjaštva,« je sklenil Matjaž Brojan. Obljublja napeto in zanimivo branje.