PRAGA, LJUBLJANA – Na slovesni podelitvi v Vladislavski dvorani Praškega gradu je v soboto, 28. oktobra, ob dnevu češke državnosti tamkajšnji predsednik Miloš Zeman našemu arhitektu Jožetu Plečniku posthumno podelil red Tomáša Garrigua Masaryka. Visoko državno priznanje je v Pragi v imenu dedičev Jožeta Plečnika prevzel Janez Jocif, v hrambo pa ga bo predal Plečnikovi hiši. Podelitve se je udeležil tudi slovenski predsednik Borut Pahor, ki je od češkega predsednika prejel najvišje češko odlikovanje, red belega leva kot priznanje češke države za zasluge za poglobitev in izboljšanje slovensko-čeških odnosov in za izjemne zasluge za Češko republiko.
Češki predsednik Miloš Zeman svoj delovni čas preživlja v rezidenci, ki jo je uredil Jože Plečnik.
Slovenski arhitekt Jože Plečnik z bogatim in raznolikim arhitekturnim in oblikovalskim opusom predstavlja edinstveno kulturno dediščino ne le na ravni Slovenije, ampak v evropskem in svetovnem merilu. Živel je v treh srednjeevropskih prestolnicah, ki jih je tudi umetniško zaznamoval in s svojo arhitekturo brezčasno povezal, na Dunaju, v Pragi in Ljubljani.
Věra Zemanová, veleposlanica Češke republike v Sloveniji, je ob podelitvi izpostavila: »Plečnik je bil ne samo odličen ustvarjalec in arhitekt, ampak tudi izjemna osebnost, ki zaradi svojega delovanja na Praškem gradu še danes povezuje slovenski in češki narod. Njegovo delo je za češko javnost ravno zaradi povezave s predsednikom Masarykom in predvojno republiko simbol demokracije. Verjamem, da bo skupna nominacija njegovega opusa na seznam svetovne kulturne dediščine Unesco kmalu uspešno končana.«
Janez Jocif, ki je v imenu dedičev prevzel priznanje, pa je povedal: »Spomin nanj sega v moja najzgodnejša leta, ko smo s starši pogosto obiskovali Karla Matkoviča, maminega strica in arhitektovega nečaka, ki je domoval v Plečnikovem trnovskem domu. Tam sem čas med pogovori starejših izkoriščal za brskanje po meni takrat neizmerno zanimivi zapuščini predvsem drobnih predmetov, ki so ležali na mizi ter v predalih Plečnikove spalnice in delovne sobe. Iz nekoliko poznejšega obdobja se spominjam razlike med vrednotenjem njegovega dela v mojem družinskem okolju in tistim v takratni širši slovenski družbi. Slednje je bilo zagotovo velikokrat obremenjeno s kompleksi dnevnih politik, ki so se na rezultate Plečnikove ustvarjalnosti prevečkrat odzivale predvsem z ignoranco. Dejstvo je, da je njegovo vrednost odkrila − oziroma natančneje potrdila − šele tujina. Ne morem se znebiti občutka, da bi brez njene pomoči Plečnik morda še vedno zaprašen ždel v senci pregovorne slovenske majhnosti.«
Dejstvo je, da je njegovo vrednost odkrila oziroma natančneje potrdila šele tujina.
Odlikovanje češkega predsednika Miloša Zemana, ki svoj delovni čas preživlja v rezidenci, ki jo je uredil prav Plečnik, pomeni pomembno duhovno sporočilo in spodbudo tudi za današnji čas, je še poudaril Jocif: »Plečnika se ne kaže zgolj spominjati, ampak se je treba z njegovo ustvarjalno in duhovno energijo oplajati tudi danes. Znova in znova. Hvaležni smo lahko, da nad tem poslanstvom v zadnjem času pri nas s svojo strokovnostjo in hkrati veliko mero potrebne pietete do arhitektove dediščine uspešno bdi Plečnikova hiša v okviru Muzeja in galerij mesta Ljubljane, MGML. Obenem postaja to prostor živega in ustvarjalnega stika med Plečnikom in njegovimi občudovalci. Zato priznanje, ki ga sprejemam v imenu njegovih potomcev, z največjim veseljem predajam Plečnikovi hiši, ki se mi zdi daleč najprimernejši kraj za njegovo hrambo.«
Odločitev Plečnikovega dediča Janeza Jocifa, da priznanje v imenu potomcev preda v hrambo Plečnikove hiše, so z zadovoljstvom pozdravili tudi v MGML, zavodu, ki upravlja arhitektovo hišo. Blaž Peršin, direktor MGML, je ob tem povedal, da je Plečnikova arhitektura zagotovo sopomenka za edinstvenost našega glavnega mesta in drugih slovenskih mest, ki jih je mojster obogatil s svojim delom. »To je nekaj, s čimer se Ljubljana in Slovenija lahko ponašata in kar ob različnih priložnostih uporabita za vzpostavitev in poglabljanje političnih, družbenih, kulturnih in ekonomskih vezi. Te vezi so še posebno močne med Ljubljano in Prago, med mestoma, ki ju je Plečnik ustvarjal sočasno. Veseli nas, da je predsednik Češke republike Miloš Zeman prepoznal to vez in Plečniku podelil visoko posthumno priznanje, hkrati pa se ob napovedani predaji priznanja v hrambo Plečnikove hiše počutimo počaščene ter se zahvaljujemo za zaupanje sorodnikov arhitekta Plečnika. To je tudi naša zaveza, da se trudimo po najboljših močeh tudi v prihodnosti predstavljati enkratnost in pomen Plečnikovega dela tako domači kot mednarodni javnosti.«