
Galerija

V zadnjih dneh so veliko pozornosti deležne glasovnice pri glasovanju o novem predsedniku DZ. Ob zatrjevanju prvakov strank o enotnosti poslanskih skupin in zaupanju svojim poslancem vpogled v glasovnice namreč kaže, da so nekateri poslanci morali to enotnost dokazovati. Del glasovnic v podporo Zoranu Stevanoviću je bil na sicer tajnem glasovanju označen. Vidne so tri različne oznake.
Res sem našim poslancem rekel, naj glasovnico fotografirajo /.../ Nikakor pa ne bom zahteval, da mi te fotografije kažejo, saj bi bilo to nedemokratično.
–Marjan Šarec o glasovanju v DZ leta 2018 za Sobotno prilogo Dela.
O tem naj bi govorili tudi na izvršnem odboru Svobode, kar so v minulih dneh označili kot nedopusten pritisk na poslance in poseg v tajnost glasovanja. Vodja strankinih poslancev Borut Sajovic se je zavzel za razpravo o tem tudi na kolegiju predsednika DZ.
Ob tem smo pobrskali po arhivu in se spomnili besed nekdaj predsednika vlade in prvaka stranke LMŠ (danes je del Svobode), zdaj evropskega poslanca Marjana Šarca, ki je v pogovoru za Sobotno prilogo Dela leta 2018 priznal, da je pred glasovanjem o mandatarstvu svojim poslancem naročil, da morajo svoje glasovnice celo fotografirati. V pogovoru za Sobotno prilogo je torej govorice o fotografiranju potrdil, a dejanje omilil z besedami, da ni nikoli zahteval vpogleda v te fotografije.
»Je pa sicer res, da sem našim poslancem rekel, naj glasovnico fotografirajo za svojo morebitno potrebo, za lastno evidenco, če bi namreč kdaj kdo dvomil o njih. Če se morda glasovanje ne bo izšlo, kot predvidevamo, torej da bi bilo glasov na tajnem glasovanju manj, kot smo načrtovali, ali če celo ne bi prišlo do moje izvolitve. Nikakor pa ne bom zahteval, da mi te fotografije kažejo, saj bi bilo to nedemokratično,« je pred 8 leti povedal Šarec. Spomnimo, njegova nekdanja stranka LMŠ (Lista Marjana Šarca) je zdaj del Gibanja Svoboda.
Bralec Gaj o (ne)veljavnosti glasovnic
Glasovnice iz tajnega glasovanja v državnem zboru o glasovanju so pravno veljavne, čeprav imajo dodatne oznake. Glavno merilo je jasno izražena volja, ki tukaj ni sporna. Pravila državnega zbora in zakon o volitvah v državni zbor ne pravijo, da dodatni znaki na glasovnici pomenijo, da ni veljavna. Podatki kažejo, da označevanje ni bilo enotno. Pojavile so se tri različne vrste oznak na različnih mestih. To v pravi izključuje obstoj organiziranega sistema nadzora. Večina glasovnic sploh ni bila označena. Brez enotnega vzorca ali povezave z identiteto poslancev ni mogoče dokazati kršitve tajnosti glasovanja. Zato glasovnice ostajajo veljavne in rezultat glasovanja je pravno vzdržen, ker ni konkretnih dokazov o zlorabi ali nadzoru. Po mojem mnenju gre za premišljeno provokacijo ene strani, pri kateri druga stran izgublja čas. Ključno vprašanje, ki ga je javnosti treba obrazložiti je, ali so dodatne mini označbe, v veljavnih pravnih aktih, na glasovnici prepovedane ali ne ?! Če to ne piše, potem cirkus okoli pikic, križcev in rožic izguba časa.