Črni trg z orožjem v Sloveniji cveti? Letos zasegli že 300 odstotkov več pištol kot v celotnem lanskem letu

Premier Robert Golob je napovedal zakon, ki bo ljudem omogočil prostovoljno predajo nezakonitega orožja brez pravnih posledic. Poudaril je, da želi vlada vsem dati priložnost, da nelegalno orožje izročijo najkasneje do 31. januarja.

Pri tem ne gre za legalizacijo orožja, kakršno je Slovenija imela v letih 2001, 2004, 2009 in 2021. Kot pojasnjujejo na policiji, se zakonske spremembe še pripravljajo, zato o podrobnostih za zdaj ne morejo govoriti.

Da bi preverili, koliko nelegalnega orožja je sploh v obtoku in od kod prihaja, smo odgovore poiskali neposredno pri policiji. 

Na vprašanje, koliko nezakonitega orožja je v Sloveniji, na policiji odgovarjajo:

»S podatki o ocenah neprijavljenega orožja ne razpolagamo. Glede na pridobljene podatke o zasegih nelegalnega orožja v primerjavi z registriranim orožjem pa ocenjujemo, da ne gre za zelo velike količine takšnega orožja.«

Policija poudarja, da problematiki posveča veliko pozornosti in v okviru svojih pooblastil izvaja ukrepe za preprečevanje posedovanja in tranzita nelegalnega orožja. Nadzor poteka v cestnem, železniškem in letalskem prometu ter v okviru varnostnih akcij.

FOTO: GPU

Največ orožja na črnem trgu z Zahodnega Balkana

Na vprašanje, od kod prihaja nelegalno orožje, pojasnjujejo: »Največ orožja še vedno prihaja z območja Zahodnega Balkana v smeri Evrope. Manjši del nezakonitega orožja je odtujenega pooblaščenim prodajalcem (predvsem) v Sloveniji, Italiji in Avstriji. Del orožja izhaja iz vlomnih tatvin fizičnim osebam, ki imajo ustrezna dovoljenja za posest takšnega orožja.«

Kot dodaja predstavnica za odnose z javnostmi Generalne policijske uprave Maja Ciperle Adlešič, je Slovenija v primeru tihotapljenja orožja, ki ga organizirajo kriminalne združbe, »izrazito tranzitna država«.

Glavni viri orožja na črnem trgu so staro orožje iz časa vojn na Balkanu, nezakonito preprodano ali ukradeno orožje iz legalnih zalog in orožje s konfliktnih območij.

Število zaseženih pištol na črnem trgu skokovito naraslo

Policija je posredovala tudi podatke o nelegalnem orožju, zaseženem v kaznivih dejanjih in prekrških. V statistiko so vključene kategorije avtomatskih pušk, pištol, drugih pušk in lovskih pušk.

Iz podatkov za obdobje 2014–2025 je razvidno, da se količina zaseženega orožja skozi leta izrazito spreminja, a se pri posameznih vrstah jasno kažejo prepoznavni trendi.

Najbolj izstopajo pištole, ki so v celotnem obdobju daleč najpogosteje zasežena vrsta orožja. Podatki kažejo, da je število zaseženih pištol znova v porastu in letos jih je bilo zaseženih več kot v katerem koli letu zadnjega desetletja.

Samo letos je bilo do 10. novembra zaseženih 168 nelegalnih pištol in kar 214 pištol skupaj, lani 42 oz. 77, kar pomeni štirikrat večje kot lani oziroma 300-odstotna porast.

FOTO: GPU

Pri lovskih puškah se kaže izrazit upad: številke se iz leta v leto zmanjšujejo. Pri avtomatskih puškah številke močno nihajo in med leti ni opaziti enotnega trenda, medtem ko se pri kategoriji 'druge puške' prav tako vidi postopno zmanjševanje.

Trendi pri puškah se ujemajo z obdobjem, ko je država omogočila urejanje nelegalnega orožja. Najbolj opazen je vpliv preteklih legalizacij na število zaseženih lovskih pušk. Ta kategorija se po letu 2014 stalno zmanjšuje, kar je v skladu s tem, da so bile prav lovske in dediščinske puške najpogosteje legalizirane v obdobjih 2004–2005 in 2009–2010. Posledica teh legalizacij je dolgoročen upad zasegov lovskega orožja, kar potrjuje tudi podatek za leto 2025, ko je bilo zaseženih le še nekaj kosov.

Leto 2025 kaže na ponoven dvig

Skupno število kosov nelegalnega orožja močno niha: po visokih številkah leta 2014 je količina padla na najnižjo točko leta 2024, leto 2025 pa že kaže ponoven dvig.

Pri podatkih o vseh zaseženih kosih orožja (ne glede na status) je bila najnižja točka leto 2022. V obeh naslednjih letih so se številke znova povečale, kar je razvidno iz uradnih policijskih evidenc.

Kako poteka prostovoljna predaja orožja?

Iz policije sporočajo, da je prostovoljna predaja omogočena že zdaj: »Posameznik lahko orožje prinese na policijsko postajo ali obvesti policijo, ki orožje prevzame na terenu.«

Po predaji se orožje hrani ali uniči, odvisno od postopka. Tudi v aktualnem primeru bo orožje postalo last države, če se ne bo izkazalo, da je ukradeno. Država ga potem lahko hrani, preda v muzej ali uporabi za usposabljanje.