Črno na kvadrat

Večinsko smo na oddihu, 27. april in 1. maj sta se z nekaj koledarske sreče letos izkazala za idealno praznično kombinacijo. Vsaj četrt Slovenije je v lepi njihovi, kjer smo lahko pretekle dni ponosno občudovali, kako je naš rojak postal nova zvezda hrvaških medijev. Nenadejano čast je prislužil, ker mu je uspelo v pičlih treh dneh na otoku Vir postaviti hišo dostojnih dimenzij. Pregovorna slovenska pridnost je bila znova potrjena.

Primer pa premore lepotno napako. Hiša je seveda zrasla na črno, za nameček še v času, ko je njihov minister za gradbeništvo in prostorsko urejanje napovedal največjo akcijo proti črnograditeljem. Nič čudnega, lepa njihova premore 300.000 takih gradenj, debela tretjina jih je ob Jadranski obali. Slovenski delež v tej statistiki ni zanemarljiv. Koliko teh jih bo prvomajske čevapčiče in sardele na svojih hrvaških vikendih peklo tudi v 2013, bo pokazala doslednost Milanovićeve vlade. A za črne gradnje le ni vse tako črno. Rušenje bo drugi ukrep, prvi bo možnost legalizacije na črno zgrajenih objektov. Tudi tistih znotraj 70-metrskega obalnega pasu. Le da po 20-krat višji ceni od običajne. Naši južni sosedje so izračunali, da naj bi akcija njihov državni proračun odebelila za 260 milijonov evrov. Ali tretjino zneska, ki naj bi ga letos v slovensko malho stresli vladni varčevalni ukrepi.

Pa vseeno se v naši deželi česa takega ne moremo lotiti. Ker se nam niti sanja ne, koliko črnih gradenj premoremo. Pojasnilo je genialno: da naši geodeti sicer natančno vedo, koliko nepremičnin je na terenu, pojma pa menda nimajo, katera od teh ima gradbeno dovoljenje in katera ne. Brez sosedske zavisti in zlobe bi torej naši črnograditelji spali spokojno, Marko Jaklič, denimo, bi si lahko v Selu nad Polhovim Gradcem mirno postavil še kakšno hišico s pripadajočim olimpijskim bazenom.

Če me spomin ne vara, smo zadnjo in edino amnestijo za črnograditelje v Sloveniji izvedli davnega leta 1993. V režiji takratnega okoljskega ministra Mihe Jazbinška. Izplena ne pozna nihče, razlaga je geodetska: ministrstvo tovrstne evidence ni bilo dolžno voditi.

Menda ni skrivnosti, ki je čas ne bi odkril. Drži, po dvajsetih letih danes črno na belem vemo, da nič ne vemo.