Na današnji dan pred 35 leti so nastale najbolj znamenite podobe slovenske osamosvojitve. Dvanajstega junija 1991 se je v največji tajnosti na vrhu zasneženega Triglava odvila ena najbolj simbolnih akcij ob rojevanju naše države: 21 gorskih reševalcev pod vodstvom Janeza Brojana je s pomočjo helikopterja letalske enote takratne milice na vrhu očaka ob sončnem zahodu prvič slovesno razvilo slovensko narodno zastavo, trobojnico, takrat še brez grba. Dogodek je napovedal skorajšnjo razglasitev samostojne Slovenije, fotografije plapolajoče zastave na z baklami osvetljenem Triglavu pa so postale pomemben del narodovega kolektivnega spomina in eden najmočnejših simbolov osamosvojitve.
Pilota Jože Brodar in Rajko Špitaler ter mehanik Martin Rebolj so najprej na Kredarico in nato na vrh Triglava prepeljali gorske reševalce in alpiniste Janka Ažmana, Mitjo Brajnika, Jerneja Brežana, Janeza Brojana, Janeza Dovžana, Jožeta Gostišo, Senada Haliloviča, Izidorja Koflerja, Janeza Kunstlja, Andreja Kolenca, Cveta Kemperleta, Kristjana Langusa, Francija Lešnjaka, Rajka Lotriča, Jožeta Martinjaka, Klavdija Mlekuža, Dušana Polajnarja, Aleša Robiča, Miha Smoleja, Staneta Šmida in Francija Teraža. V snemalni ekipi so bili: Mirko Kunšič (Slovenske novice), Joco Žnidaršič (Delo) in Janez Kališnik (RTV Slovenija).
Zgodilo se je 14 dni pred uradno razglasitvijo samostojne Slovenije, v času velike negotovosti in strahu pred ukrepi jugoslovanske vojske (JLA) ob napovedani odcepitvi takratne republike od SFRJ. Fotografije razobešenja slovenske narodne zastave na vrhu Triglava so predvajali na osrednji slovesnosti ob razglasitvi samostojne države na Trgu republike 26. junija 1991, naslednjega dne pa so se že začeli spopadi med JLA in slovenskima Teritorialno obrambo in policijo.
Martin Rebolj s pištolo za pasom (levo), fotograf Joco Žnidaršič in snemalec Janez Kališnik pred poletom FOTO: Mirko Kunšič
Slepi potnik
Idejni oče skrivnega projekta je bil legendarni urednik fotografije na Delu Joco Žnidaršič. Na uredniškem kolegiju so tuhtali, kakšno fotografijo naj objavijo v slavnostni številki Dela ob osamosvojitvi, in porodila se mu je ideja o razvitju trobojnice na očaku. Ko so se nato na skrivaj uskladili s takratno Demosovo vlado in načelnikom GRS Mojstrana Janezom Brojanom, je vse skupaj preraslo v zadevo bodoče države Slovenije. Pomemben del te veličastne zgodbe smo bile tudi Slovenske novice, v tistem času stare komaj slab mesec dni. Med izbranimi redkimi pričami zgodovinskega trenutka je bil namreč tudi naš, zdaj že upokojeni dolgoletni gorenjski dopisnik Mirko Kunšič. Živo se spominja spleta okoliščin, zaradi katerega se je znašel v helikopterju.
Na vrh Triglava so gorski reševalci tistega dne prinesli tudi bakle, a so te odpovedale. A Janez Brojan je težavo hitro rešil, s seboj so imeli pripravljeno škatlo starih vojaških cunj. Narezali so jih na trakove, jih ovili okoli bakel, jih namočili v nafto in prav lepo so zagorele.
»Bil sem v vlogi slepega potnika in sem po velikanskem nizu naključij takrat osvojil svoj novinarski vrhunec, čeprav na začetku nisem imel pojma, kam gremo in zakaj. Dan prej sem prejel klic, naj bom naslednji dan ob 16. uri v Mojstrani in naj vzamem gorniško opremo. Rečeno mi je bilo, da naj opazujem pilota. Če mi bo pokimal, lahko grem zraven, če ne, ne,« nam je nasmejan zaupal 78-letni Mirko Kunšič.
Del ekipe 21 gorskih reševalcev in alpinistov na zasneženem grebenu Triglava FOTO: Mirko Kunšič
Pilot je pokimal
Ob dogovorjeni uri je bilo v Mojstrani vse polno ljudi, večino je Mirko poznal s svojih novinarskih poročanj. Nihče se ni ukvarjal z njim, pred helikopterjem je zagledal mehanika in operaterja na vitlu Martina Rebolja s pištolo za pasom. V helikopter sta vstopila kolega Joco in snemalec Janez Kališnik. Nato je prišel trenutek, ki mu je odprl vrata v zgodovino. »Vodja pilotov Jože Brodar mi je pokimal in bil sem zraven! Neuradno, a bil sem tam, ob pravem času in na pravem mestu,« ganjeno pripoveduje naš legendarni novinar, ki je za Slovenske novice delal od prvega dneva.
Slovenski planinski muzej v Mojstrani danes zvečer pripravlja slovesnost Naprej, zastava slave ob 35. obletnici razvitja zastave, ob lepem vremenu pa naj bi se zgodila tudi rekonstrukcija dogodka na našem očaku. Na slovesnosti bodo vsem sodelujočim gorskim reševalcem podelili priznanja, za pokojne jih bodo prevzeli njihovi svojci. Ob slovesnosti bodo odprli razstavo, ki jo je pripravil Mirko Kunšič.
Tudi ko je helikopter poletel na Triglav, še ni vedel, kakšen je namen njihove odprave. Na vrhu jih je pričakala zimska podoba. Najprej so morali s cepini odkopati Aljažev stolp, saj ga je skoraj povsem prekrival sneg. Šele nato so lahko začeli pripravljati prizorišče za fotografiranje in snemanje. »Šele ko je Janez Brojan začel sestavljati tisti veliki teleskopski drog za zastavo, sem dojel, za kaj pravzaprav gre,« se namuzne in poudari, da se je na vrhu Slovenije potem odvilo nekaj, kar je presegalo vse njegove dotedanje in kasnejše novinarske zgodbe. Slovenija še ni bila država, njena uradna zastava še ni bila določena, toda skupinica je že pripravljala vse za odločilni dan osamosvojitve.
12. junij 1991: naša trobojnica vrh Triglava! FOTO: Mirko Kunšič
Senca do Ljubljane
Zanimivo, prav na ta dan, 12. junija 1991, je bila še zadnjič v Sloveniji delegacija zvezne vlade Jugoslavije s takratnim predsednikom Antejem Markovićem. Medtem ko so se slovenski in jugoslovanski politiki poslavljali, so gorski reševalci na vrhu Triglava simbolično predstavili mlado državo.
Ko so pod vodstvom fotodirigenta Joca Žnidaršiča pripravljali zastavo in bakle za večerne posnetke, pa še čudežna igra narave: tik pred sončnim zahodom je vršna piramida Triglava naredila neverjetno senco skoraj do Ljubljane, kot bi se najvišja slovenska gora tistega večera raztegnila čez domovino in jo simbolično povezala v trenutku, ko se je rojevala nova država, ko se je stemnilo, pa je Triglav še zažarel v soju plamenov bakel. »To je bil eden najbolj čustvenih in lepih prizorov v mojem življenju. Bil je res čudovit efekt. Na vrhu sva z Jocom, ki je ves ta čas razporejal ekipo za posnetke, nazdravila z brezalkoholnim pivom,« se spominja Kunšič, še danes hvaležen pilotu Brodarju, da je pustil odprta vrata helikopterja še zanj.
Mirko Kunšič je bil na Slovenskih novicah od prvega dne. FOTO: Tina Horvat
Mirko Kunšič je šele z leti začel dojemati, pri kako pomembnem dogodku je bil zraven. »Kakšna sreča in kakšna čast je bilo to zame. Toliko stvari se je moralo poklopiti, da sem bil tam. To je bil eden največjih trenutkov moje novinarske poti. Novinarski jackpot!«
