Cvetoči mandljevci so praznik za oči, najbolje uspevajo v slovenski Istri

Ko zimska burja še ne potihne povsem in jutra v notranjosti še kdaj zadišijo po zimi, se na toplih pobočjih Primorske zgodi nekaj čarobnega. Med golimi vejami se nenadoma pojavijo nežni rožnato beli cvetovi. Mandljevec, tiha, skoraj pozabljena sadna vrsta, vsako leto prvi napove, da prihaja pomlad.

Medtem ko češnje in breskve še čakajo na svoj trenutek, se mandljevec pogosto razcveti že februarja ali v začetku marca. Njegovi cvetovi se pojavijo še pred listi, zato drevo za nekaj tednov deluje kot kakšen rožnat oblak sredi vinogradov in oljčnikov, tudi ob kakšni kmetiji.

Mandljevec (Prunus dulcis) ni le lep, marveč tudi pogumen. Cveti, ko nevarnost pozebe sploh še ni mimo. Že ena sama mrzla noč lahko izbriše ves pridelek, zato je njegovo cvetenje vedno tudi tiho tveganje – ter prav zato simbol upanja.

Kdor ima priložnost, naj si ogleda čarobno cvetenje mandljevcev. FOTO: Sebastian Adrover Camps/Getty Images

Mandlji niso oreščki, pač pa sadno drevo. FOTO: Liudmyla Chuhunova/Getty Images

Čeprav mandlje radi uvrščamo med oreščke, to niso. Gre za sadno drevo iz iste družine, kot so češnje, slive in breskve. Njegov plod je koščičast sadež, v katerem se skriva seme – mandelj. Izvira z območja zahodne Azije in Bližnjega vzhoda, kjer so ga gojili že pred več kot 3000 leti. Rimljani so ga prinesli v Sredozemlje, od tam pa se je počasi razširil tudi na območje današnje Slovenije.

Otrok sonca

Najbolje uspeva v slovenski Istri, na Primorskem, v Vipavski dolini, in to na toplih, južnih pobočjih, kjer pozeba redkeje ugrizne v cvetove. Drugod po Sloveniji ga najdemo predvsem kot posamično drevo ob hišah, na zaščitenih legah. Čeprav je v notranjosti države pomlad prehladna in preveč nepredvidljiva, pa nekateri pionirsko že poskušajo tudi z mandljevcem.

Čeprav v Sredozemlju in ob Jadranskem morju te dni že na polno cveti, pri nas ni množična kultura. Po ocenah je v Sloveniji približno 20 hektarjev nasadov. Letna pridelava doseže le okoli 10 ton, kar je seveda v primerjavi z njegovimi sorodnicami češnjami in breskvami malo. A prav ta redkost jim daje toliko bolj poseben čar.

Butični pridelovalci

V okolici Kopra, Izole in Gažona so manjši zasebni in ekološki nasadi, v katerih raste po nekaj sto dreves. Gre za manjše, butične pridelovalce, ki stavijo predvsem na lokalno prodajo in kakovost. Eden izmed istrskih pridelovalcev skrbi za nekaj sto mandljevcev. Tam je že vse pripravljeno za vsakoletni praznik za oči pa tudi za čebele. Sicer pa, ko mandlji zacvetijo, vinogradi še molčijo, oljke so še sive. Sadjarji vedo, da ko mandelj zacveti, se leto začenja. Stari primorski kmetje namreč pravijo, da se z njim začenja novo sadjarsko leto. Ni najdonosnejši, ni najbolj razširjen, je pa prvi.

Njegovo cvetenje ni bučno. Ne prinaša velikih festivalov ali množic turistov. A tisti, ki ga ujamejo ob pravem trenutku, na sončnem pobočju nekje nad morjem, med kamnitimi terasami in suhimi zidovi, vedo, da gledajo začetek neke nove pripovedi o novi sezoni, novem pridelku in o novem upanju.