Daljnovzhodno umirjeni yaris

Čeprav je daljši za deset centimetrov, je še vedno med manjšimi. Noče in tudi ne more navduševati s karoserijsko privlačnostjo in podobnim. Še najbolj stavi na zanesljivost. To je pomembno za tiste, ki v avtu vidijo predvsem prevozno sredstvo. Zelo razumem. Toyotin yaris, tokrat tretja generacija, se vozi v nižjem razredu. Načeloma naj bi mu bilo namenjeno mestno ali primestno življenje. A zmore biti malček primeren tudi za daljše poti, kar pa se v teh krajih v izjemne, nekajstokilometrske razdalje raztegne le poredkoma. Navzven se Toyotin novinec kaže z malo ostrejšimi karoserijskimi potezami, vendar brez izjemnosti ali posebnosti. Japonsko razumevanje oblike, pač.

Kakovostnejši in lepši

Morda ni takoj opazno, ampak dejstvo je, da se yaris znotraj dokazuje s kakovostnejšimi materiali. Bistveno drugačna je armaturna plošča z merilniki – ti so po novem okrogli in tik pred voznikom, prej so bili na sredini. Stvar okusa in prepričanja, toda nova postavitev je veliko boljša, predvsem za voznika bolj praktična. Sredinski del armature zdaj ponuja prostor navigacijski napravi (za doplačilo) oziroma dokaj velikemu zaslonu, kar je znova dobro in pametno. Sedeži so korak naprej, volan je ravno prav odebeljen, ergonomija ni problematična. Dovolj je odlagalnih prostorov, zadaj se sedi povprečno, zadnje klopi po novem tudi ni mogoče vzdolžno premikati, kar ni najboljša rešitev, prtljažnik ima uporabno dvojno dno in čisto solidnih 286 litrov. Ponuja po tej strani yaris kaj izjemnega? Ne, a tudi nič izjemno slabega – kar je dober rezultat.

Povprečen in varčen

Motorju ni kaj zameriti – 1,33-litrski štirivaljnik ima 73 kW/99 KM pri 4000 vrtljajih in 125 Nm navora. Ustreza tistemu, kar je yaris tudi sicer – povprečno zmogljiv, nič požrešen (povprečje okoli 6,5 litra goriva), zmore največ 175 km/h, do 100 km/h pospeši v 11,7 sekunde. Šeststopenjski menjalnik je odziven, dovolj natančen. Kot rečeno, karoserijsko umirjenemu avtomobilu gre tudi umirjen motor oziroma pogon.