
Galerija

CEGLENICA PRI NAKLEM – Še eno Darsovo polomijo začnimo suhoparno, a številke povedo (skoraj) vse. Leta 2000 je Dars odkupil zemljišča ob avtocestnem odseku tik po izvozu Kranj zahod v smeri Jesenic in iz treh stanovanjskih objektov, od teh je bila ena celo dobrostoječa kmetija, so precej na hitro in, kot smo slišali od nekaterih poučenih, pod pogoji, ki so jih sami določali, izselili prebivalce. Oktobra tistega leta sta bili podpisani dve pogodbi, prva za sadovnjak velikosti 326 kvadratnih metrov, hišo 213 kvadratnih metrov, njivo 433 kvadratnih metrov, še en sadovnjak 18 kvadratnih metrov in še eno njivo 423 kvadratnih metrov. Skupna vrednost pogodbe je bila 45,295.596 takratnih slovenskih tolarjev. Z aneksom iz leta 2005 so bili plačani še stroški selitve lastnikom, to je 552.560 tolarjev. Po drugi pogodbi se je odkupilo stavbišče velikosti 710 kvadratnih metrov, sadovnjak 1500 kvadratnih metrov in travnik 341 kvadratnih metrov. Skupna vrednost pogodbe je bila 169,522.008 tolarjev, z aneksom z dne 22. marca 2005 so bili plačani še stroški selitve, in sicer 2,210.240 tolarjev. Čez devet let je Dars brihtno ugotovil, da z lastnikom lahko sklene pogodbo o vračilu 28.202,31 evra in 603 kvadratne metre zemljišča, ker so imeli naknadno parcelacijo in niso potrebovali vsega kupljenega zemljišča. Tretja pogodba je bila sklenjena konec novembra 2000, kupljeno je bilo stavbišče v velikosti 128 kvadratnih metrov, njiva 267 kvadratnih metrov in dvorišče 320 kvadratnih metrov. Skupna vrednost pogodbe je bila 47,481.640 tolarjev, v njej so zajeti tudi stroški selitve, 718.707 tolarjev. Skupaj je Dars za nakupe v Ceglenici pri Naklem porabil skoraj 1,1 milijona evrov!
Narkomani v hišah
Ko so se lastniki izselili, so hiše ostale brez varovanja. »Vlomili so v poslopja, mladoletniki in otroci so se zbirali tam čez dan, ponoči pa so se srečevali narkomani,« so povedali Pavlinovi na kmetiji Pr‘ Matijovcu, ki je le lučaj oddaljena od Ceglenice. Pavlinovi so mejaši na teh zemljiščih in so zaradi širitve kmetijske dejavnosti poskušali odkupiti zemljišče, ki je leta in leta neobdelano samevalo. Navezali so stik z Darsom, pa so jim odgovorili, če ni dobro za te, ki so jih izselili, ni dobro za nikogar.
Za posestvo se niso več zmenili, polži pa uničujejo pridelke sosednjih kmetov
»Takoj zraven je naša njiva in vmes gre poljska pot. Ta pot je bila prej naša, last vseh lastnikov zemljišč. Ko se je delala avtocesta, se je lastništvo poti nenadoma kar prepisalo na Dars. Naknadno smo izvedeli, da nismo več lastniki. Ni dolgo, kar so to pot vrnili občini Naklo. Pred časom sem bila na občini in z županom sva ugotovila, da je lastništvo poti zdaj občinsko,« je povedala Ana Pavlin. »Pa to sploh ni važno, saj je to javno dobro in nihče nam ne dela problemov. Je pa problem v tem, da si je Dars pred desetletjem prilastil vse okoli, zdaj pa po tihem vračajo.«
»Območje, kjer stojita odkupljeni dve hiši in kmetija, je precej veliko. Tega nihče ne vzdržuje niti se niso lotili rušitve,« je povedal Tone Pavlin, ki mu ni vseeno za dogajanje na slovenski grudi, to obdeluje in neguje od mladih nog. »Preprosto vse propada. Hiše bi se lahko tolikanj obnovile, da bi tam živeli sezonski delavci Darsa ali delavci njihovih izvajalcev. Ali da bi jih podrli, vsaj to. Kar je namreč zdaj tam, kazi podobo kraja.« Pavlinova pojasni: »Vsakič moramo klicati na Dars, da pridejo vsaj pokosit tisto, kar se zaraste okoli. Nihče se ne briga za okolico. Letos so pokosili šele septembra, prej nič.«
VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: »Večkrat sem klicala v Ljubljano na Dars, predlagala tudi prodajo te zemlje nam. Ena od uslužbenk mi je rekla, naj spišemo vlogo, in smo jim jo poslali,« se spominja Pavlinova.