Daša je trpke spomine potlačila

LJUBLJANA – V ločitvenih postopkih staršev pogosto najkrajšo potegnejo potomci. »Najhujše od vsega je, da se vsi ti ljudje pretvarjajo, da so tam samo zaradi tebe, v resnici pa tvoje mnenje šteje manj kot nič,« je za Nedelo povedala danes 21-letna Daša Jež, ki je po razvezi staršev želela živeti pri očetu, pa ji je to uspelo šele po šestih letih mučnih postopkov.

Socialne delavke so se obnašale kot mamine prijateljice

»Če jim, socialnim delavkam, sodnicam, kliničnim psihologinjam …, s sestro Asjo nisva vsaj stokrat povedali, da želiva živeti pri očiju, ker naju mama fizično in psihično trpinči, potem jim nisva nikoli, a žal so se vse obnašale, kot bi bile mamine prijateljice.« Potem ko je ustavno sodišče vendarle odločilo,da gre lahko živet z očetom, stikov z mamo ni več imela. 

Kot pravi Daša, je mama očetu preprečevala stike s hčerama tudi z nenehnimi selitvami, oče pa je Dašo obiskoval med šolskimi odmori – dokler mu tudi tega niso več dovolili. Zaradi slabih izkušenj v rosnih letih Daša danes ne zaupa ljudem v inštitucijah, težave pa ima tudi z navezovanjem stikov z drugimi in zaupanjem do drugih.  

Večini gre le za kariero 

»Zares so me razočarali, me pustili na cedilu. Mislim, da gre večini vpletenih v takšne zadeve le za kariero, denar in/ali slavo, pogosto žal tudi pri starših, medtem ko otrok le redko koga zanima. Je pa res, da je bilo med njimi tudi nekaj takšnih, ki so bili 'kul' in so naju z Asjo skušali razumeti,« je o uničenem otroštvu za Nedelo povedala Daša.