Deklice ni že 583 dni.
 Ali je sploh še živa?

LJUBLJANA, MEŽICA – To je zagotovo ena najbolj žalostnih zgodb, kar jih ima Slovenija. Katastrofalni odnosi ter povsem neučinkoviti pristojni organi so rodili koroško deklico, slovensko Maddie McCann. Slednja je 3. maja 2007 izginila iz družinskega apartmaja v nekem portugalskem letovišču. Stara je bila štiri leta, če ni mrtva, jih bo kmalu devet. Čeprav se je uradna preiskava končala že junija 2008, jo njeni starši še vedno iščejo. »Policija ni dobila dokazov, da bi bila najina hči mrtva, zato verjameva, da jo bova našla,« je nazadnje dejala njena mati Kate.

Koroška deklica je zdaj stara komaj pet let, svoje mame pa ni videla že 583 dni. »Od 10. oktobra 2010!« pove 27-letna mamica Aleksandra Tuksar, ki ne more in ne more pozabiti tega nesrečnega datuma. »Bili sva doma. Pozno sva delali kosilo, tisto, kar je imela najraje, mesek in krompirček. Ob šestih popoldne je prišel ponjo Boštjan, ob devetih zvečer pa jo je odpeljal v bolnišnico, češ da je bila zlorabljena. Le kako vendar?!« ji še danes ni jasno, očitno pa niti izvedencu, saj na deklici ni našel ničesar. Tudi tožilstvo je ocenilo: spolne zlorabe ni bilo.

Aleksandra se je z dekličinim očetom nazadnje srečala pred letom dni, 16. marca. »Vprašala sem ga, kje je deklica. Skrivnostno mi je odvrnil, da je v škratkovi deželi, na varnem.« Toda kje je to, se še vedno sprašuje suhljata Aleksandra, to se sprašuje vsa Slovenija, sprašuje se policija. Od 4. marca 2011 je deklica tudi uradno pogrešana. Ugrabljena! Zanimivo, tako rekoč odtlej pogrešajo tudi njeno babico, mamo Boštjana Kakerja.

Trgovci z deklico

Očitno se je družina Kaker zavestno odločila, da bo šla mimo vseh sodnih odredb, ki so deklico (še preden je Boštjan zaradi spolne zlorabe ovadil Aleksandro in njenega očeta Antona, dekličinega dedka) že zdavnaj pravnomočno dodelile v varstvo in oskrbo materi. Vse odtlej je  deklica ugrabljena, nekje skrita. Vse odtlej ne obiskuje vrtca, niti zdravnika, oprostite, toda otrok je v 583 dneh zagotovo kdaj zbolel, ali ne? Boštjana so pred dnevi obsodili na 3 leta in 6 mesecev zaporne kazni: ker v sostorilstvu z najmanj eno neznano osebo protipravno zadržuje svojo mladoletno hčer in tako preprečuje vse stike z mamo ter zaradi surovega in malomarnega ravnanja z otrokom. »Treba je varovati koristi otroka, ki so v tem primeru povsem prezrte in spregledane, mati pa je izgubila vsakršen stik z otrokom,« je v obrazložitvi povedala predsednica senata slovenjgraškega okrožnega sodišča Valerija Matvos Jeromel.

Izvirni greh celotne zgodbe naj bi tičal v civilnem postopku dodelitve otroka v skrbništvo materi. Kakerjevi vztrajajo, da so se pri deklici pojavile motnje, da so se kazali sumi spolne zlorabe, v krvi da so ji našli alkohol, vendar odgovorni organi vsega tega niso raziskali. »Prav tako je niso zaslišali in je noben izvedenec ni pregledal,« zatrjuje socialni delavec Matic Munc, sicer Boštjanov pooblaščenec. »Deklica bi bila že zdavnaj doma, če bi njena mati umaknila izvršbo oziroma ne bi več zahtevala, da je deklica pri njej, torej v okolju, v katerem je bila po mnenju dekličinega očeta zlorabljena.«

Kakerjevi so potem uporabili skrajni izhod in obvarovali otroka pred domnevno pedofilskim dedkom ter sistemom, ki ne najde načina, po katerem bi lahko detektiral tovrstne spolne zlorabe. Tudi tožilka Aleksandra Štiblar, ki je nekaj časa vodila ta primer, trdi, da zadeva že od začetka ni bila zakonita. Pravi, da pristojni niso naredili nič, kar bi bilo treba, da bi raziskali sum spolne zlorabe. Ugotovila je, da je bil spis od aprila 2010 v arhivu tožilstva in da je tožilka Silva Cepec, ki ji je bila zadeva dodeljena, preprosto ugotovila, da gre za spor med starši zaradi dodelitve otroka in da želi oče očrniti materino družino. Zdi se, da je hotel nekdo sum spolne zlorabe pomesti pod preprogo.

Več kot očitno je sistem pogrnil na celi črti. Boštjanov oče Zvonko je pred zaporom od kriminalista Brgleza med drugim izvedel: »Da je prebral vso dokumentacijo in da je bilo prisotnih veliko nepravilnosti, /.../ da je šla moja družina, nič kriva, skozi to kalvarijo, da imamo prav, a da država tega ne bo nikoli priznala. /.../ Da ne bi radi, vendar če bo treba, bomo šli vsi v pripor, in da bo tudi moja žena obsojena kot Boštjan. /.../ Da se bodo zmenili, da Boštjan ne bo zaprt, samo punčko je treba pripeljati. /.../ V nasprotnem nas bo država do konca pohodila in bomo vsi kaznovani!« Zdi se, da je država izgubila tla pod nogami. Izsiljevanja, podtikanja, Zvonku celo sledijo. Država očitno trguje z deklico!

Je v tujini?

Tudi mi se sprašujemo, kje je deklica . Kot da bi se udrla v zemljo. Boštjan sicer pravi, da je živa in zdrava. Zadnjič je podobno dejal tudi Munc, a se je hitro popravil: »Tega nisem trdil, lahko pa povem, da Boštjanu stoodstotno zaupam! Če je rekel, da je živa in zdrava, potem je!« Govorilo se je, da je deklica pri sorodnikih v Nemčiji. Najbrž z okoli 50-letno babico, ki jo po neuradnih informacijah skriva, ker si je nekoč želela hčer, a se ji ta želja ni uresničila. Pa si je prisvojila vnukinjo? Kdo ve. Aleksandra nam je zaupala, da je policija preverila na nemškem naslovu, a je tam ni bilo. Punčko išče tudi Interpol.

Zdi se, da je v Sloveniji vendarle ni. Od novembra lani je dekličina slika v javnosti, tako se je v soglasju z materjo odločila policija, ki pa je očitno vendarle predolgo tavala v temi. Če je res živa in zdrava, kot pravi Boštjan, če je v socializiranem okolju z drugimi otroki, kot je prepričan Munc, in če hodi k zdravniku, potem bi jo zanesljivo moral že kdo opaziti. A je glede na megleni odgovor policije, ki je opravila že več kot 200 razgovorov in drugih poizvedb, očitno ni še nihče.

Matica Munca smo vprašali, ali se počuti krivega, ker se je tako dejavno vključil v reševanje deklice, ki že 583 ni videla mame. »Krivega se ne počutim, odgovornega pač,« je dejal. »Boštjanu sem ves čas govoril, da bo vse okej, toda zdaj bi mu, če bi lahko zavrtel film za dve leti nazaj, svetoval, naj se preseli v Avstralijo ...« Kaj pa, če je deklica, slovenska Maddie, ki bo morala naslednje leto v šolo, na drugem kontinentu?