Delni lunin mrk pordečil nebo: v Sloveniji smo videli le prvi del krvave Lune (FOTO)

Danes zjutraj je bil svet priča tako imenovanemu globokemu delnemu luninemu mrku, ki je bil najbolje viden v Južni Ameriki, kjer so lahko opazovalci spremljali skoraj celoten potek nastanka 'rdeče Lune'. V Sloveniji ga je bilo moč videti le v zgodnjih jutranjih urah, ko je Luna že zahajala, zato smo lahko spremljali le njegov prvi del.

Šlo je za zelo globok delni mrk, saj je ob največji fazi Zemljina senca prekrila kar 96 odstotkov Lunine ploskve. Ni šlo torej za popolni lunin mrk, je bilo pa zelo blizu. Prav zato so ga številni opazovalci poimenovali »skoraj krvava luna«.

V Sloveniji je bilo treba vstati zelo zgodaj

Pri nas je bil mrk sicer viden, a se je Luna med njegovim potekom že močno približevala obzorju. Ko je mrk napredoval proti najbolj izraziti fazi, je bila zato pri nas že zelo nizko, nato pa je zašla. Slovenci tako nismo imeli možnosti videti celotnega spektakla, ampak le prvo polovico. Podobno je bilo tudi v drugih delih Evrope, kjer je vzhodni oziroma zahodni položaj Lune diktiral, koliko pojava je bilo mogoče dejansko videti.

Za opazovanje luninega mrka niso bila potrebna posebna zaščitna očala, saj gledanje v zatemnjeno Luno s prostim očesom ni nevarno. Daljnogled ali teleskop pa sta lahko ponudita precej lepši pogled na podrobnosti Lunine površine.

Zakaj je Luna postala rdečkasta?

Pri najbolj dramatičnem delu mrka Luna zaradi Zemljine sence lahko dobi bakrene, oranžne ali rdečkaste odtenke. Svetloba Sonca namreč potuje skozi Zemljino atmosfero, pri čemer se modri del svetlobe močneje razprši, rdečkasta svetloba pa lahko doseže Lunino površje. Podoben pojav lahko opazujemo pri rdečem sončnem zahodu. Kako izrazita bo barva, je odvisno tudi od razmer v Zemljinem ozračju.

Mrk nastane, ko se Sonce, Zemlja in Luna znajdejo v ustrezni poravnavi tako, da Luna potuje skozi senco našega planeta. Pri popolnem mrku Luna v celoti vstopi v Zemljino temo, pri delnem pa vanjo vstopi samo njen del. Tokrat je bila senca zelo blizu temu, da bi prekrila celotno Luno, vendar je majhen del Luninega diska ostal zunaj najtemnejše sence.

Najboljši pregled je imela Južna Amerika

Medtem ko so morali Evropejci za pojav gledati proti nebu tik pred zoro, je bil položaj v Južni Ameriki precej ugodnejši. Tam je mrk potekal ponoči, zato so lahko opazovalci spremljali bistveno večji del oziroma celoten potek dogodka. Tudi v drugih delih Amerik so bile razmere ugodnejše kot pri nas, medtem ko so ga v nekaterih delih sveta zaradi dnevne svetlobe popolnoma zamudili.