Delničarstvo 
ne bo več zastonj

Brexit, težave nemške Deutsche Bank, samovžigi Samsungovega telefona note 7 so le nekateri dejavniki, ki imajo vpliv na dogajanje na finančnih trgih. A ker je ta hip za slovenske delničarje zagotovo aktualnejša z zakonom predpisana selitev vrednostnih papirjev z registrskih računov KDD – Centralne klirinško depotne družbe na trgovalne račune borznoposredniških družb in bank, je bil naš pogovor z Igorjem Štembergerjem, prvim možem borznoposredniške družbe Ilirika, osredotočen na to spremembo, ki lastnikom delnic brez dvoma odpira številna vprašanja.

Kaj lahko pričakujemo slovenski delničarji 1. januarja 2017?

Prvi dan prihodnjega leta bodo skladno z zakonom o nematerializiranih vrednostnih papirjih fizičnim osebam ukinjeni registrski računi pri KDD. Zato bo do konca leta treba vrednostne papirje prenesti na trgovalni račun, odprt pri borznoposredniških družbah oziroma bankah, ali pa jih, če niso nič vredni, opustiti. Če lastniki vrednostnih papirjev ne bodo storili nič od tega, bodo vrednostni papirji preneseni na račun pristojnega sodišča in po petih letih postali last Republike Slovenije. Ob tem moram opozoriti, da ko bodo vrednostni papirji že preneseni na sodni depozit, bo dostop do njih zahteval dodatne stroške in izgubo časa. Zato spoštovanim delničarjem toplo priporočam, naj ne čakajo na zadnji trenutek ali celo zamudijo zakonsko postavljeni rok. Omenjeni prenos na trgovalni račun pa obenem pomeni, da biti lastnik vrednostnih papirjev ne bo več zastonj.

Zakaj takšna sprememba zakonodaje?

Sprememba zakonodaje je posledica prilagoditev pravilom Evropske unije, ki je uvedla spremembo v plačilnem prometu bank v sklopu EU – govorimo o novem plačilnem sistemu T2S. Naša država je seveda morala slediti temu in prilagoditi zakonodajo, kar je povzročilo tudi omenjeno ukinitev registrskih računov. Obravnava vsake stranke za prenos delnic z registrskega na trgovalni račun zahteva dobrih 17 minut. Po mojih ocenah bi moralo do konca leta še okoli 140.000 ljudi potrkati na vrata borznoposredniških hiš in bank. Čeprav se dodatnega dela, ki ga je ta sprememba prinesla, na Iliriki veselimo, pa na tako veliko spremembo in tako velik obisk novih strank le nismo bili pripravljeni.

Omenili ste, da lastništvo vrednostnih papirjev ne bo več zastonj. Kaj to pomeni v praksi?

Preprosto, da se ti ne izplača biti lastnik delnic, če jih imaš premalo, kajti količina delnic nekako tudi pogojuje stroške vzdrževanja trgovalnega računa. Če imate za 3000 evrov ali več delnic, v redu. Če pa imate morda eno delnico Petrola, delnico Krke, bodo po novem stroški vzdrževanja tega stanja neprimerno dražji, kot je vaše premoženje. Zgodilo se vam bo, da bodo stroški trgovalnega računa sčasoma presegli vaše premoženje v vrednostnih papirjih. Namreč, vsako leto bo borznoposredniška družba, pri kateri imajo delničarji trgovalni račun, poslala račun za vodenje stanja računa. Težko je napovedati, koliko bodo znašali ti stroški, saj še ne vemo točno, koliko nam bo te stroške zaračunavala KDD in seveda tudi sama zakonska omejitev za katero pa ne vemo, ali bo vzdržala ustavno presojo. Pri sedanjih cenah storitev KDD smo v Iliriki izračunali, da bi bil letni strošek za delničarja nekje med 26 in 27 evri, vprašanje, ki ga je povsem nespretno na novo odprla vlada s predlaganim tarifnikom. Če pa bo strošek storitev KDD višji, pa bi se letni strošek podražil.

Katere možnosti ima imetnik registrskega računa?

Nekaj možnosti na trgu zagotovo je. Najprej moramo vedeti, katere delnice ima posameznik – ali so te tržne in kotirajo na borzi, ali so netržne, ki na borzi praviloma ne kotirajo oziroma, če že kotirajo, so pogosto zelo slabo likvidne in jih je skorajda nemogoče prodati.

Pri tržnih delnicah je vse odvisno od njihove količine. Če jih ima posameznik za manj kot 3000 evrov, mu jaz srčno priporočam, da jih proda, saj mu bodo vsako leto nosile vsaj enkraten strošek vodenja trgovalnega računa. V tujini je ta strošek v povprečju nekajkrat višji kot pri nas. Dejanske stroške v prihodnosti pa je sila težko napovedati – iz tujine poznamo primere, kjer banka zaračunava celo neaktivnost na trgovalnem računu. Na tem mestu naj opozorim še na to, da je tudi izplačevanje dividend nekaj, kar ni nujno gotovo, zato ni rečeno, da bodo dividende lahko pokrivale strošek trgovalnega računa. Takšnim malim delničarjem, ki vseeno želijo varčevati z naložbami v podjetja oziroma delnice, svetujemo, naj morebiti dokupijo potrebno število delnic tako, da se jim bo vodenje trgovalnega računa izplačalo.

Kaj pa tisti, ki imajo netržne delnice?

Delničarjem z netržnimi vrednostnimi papirji smo v Iliriki pripravili nov proizvod Ilirika Modra zvezda, d. d. Takemu delničarju njegove netržne vrednostne papirje, med katere spadajo recimo vrednostni papirji Perutnine Ptuj, Pivke, Železarne Štore, Kovintrada, zamenjamo z delnicami Ilirike Modre zvezde. A tudi tukaj je zanj, če je lastnik manj kot 500 evrov delnic, strošek večji od koristi, četudi bomo delničarjem, ki bodo opravili zamenjavo svojih delnic za delnice Ilirike MZ zaračunavali bistveno manjši strošek trgovalnega računa. Tretja možnost je, da posameznik svoje delnice preprosto proda in se tako reši tudi stroškov, ki bi nastajali. Na tem mestu naj omenim, da v Iliriki odkupujemo tudi nekatere netržne vrednostne papirje, o čemer se lahko pozanimate v poslovalnicah naše nedavno razširjene mreže. Četrta možnost pa je seveda prenos na trgovalni račun, kot je sprva predvidel tudi zakonodajalec, in aktivno upravljanje tega premoženja.