Slovenija močno zaostaja za Evropo, ekonomist Černe: Hibridno delo koristi vsem, tudi državnemu proračunu

Potem ko je covid-19 izrazito povečal obseg dela od doma, se ta že od izteka epidemije krči. V Sloveniji evidenco o delu od doma vodi Inšpektorat RS za delo. V predkoronskem letu 2019 je bilo za delo na daljavo prijavljenih 2037, leta 2021 217.428, leta 2022 121.981, leta 2023 75.992, leta 2024 pa 67.658 delavcev. Inšpektorat podatkov o tem, koliko jih je bilo lani in koliko jih je trenutno letos, STA v tednu dni ni uspel zagotoviti.

Statistični urad RS je izračunal, da je lani pogosto ali občasno od doma delala približno petina delovno aktivnih. Delež tistih, ki so delali na daljavo pogosto, je bil osemodstoten, tistih, ki so to pravico izkoristili včasih, 12-odstoten, tistih, ki se za to niso odločili nikoli ali pa jim to sploh ni bilo na voljo, pa 81-odstoten. Med skrbniki mlajših otrok so bili deleži približno enaki kot v povprečju med vsemi delovno aktivnimi, medtem ko so tisti, ki so skrbeli za starejše otroke ali odrasle sorodnike, od doma delali nekoliko več. Skupno jih je pogosto ali včasih delalo tako 22 odstotkov, med ženskami je bil ta delež pri 26 odstotkih, med moškimi pa pri 18 odstotkih, so navedli statistiki.

Slovenija bi morala zasledovati kombinacijo dela od doma in iz pisarne. FOTO: Gorodenkoff Getty Images/iStockphoto

Slovenija zaostaja za evropskim povprečjem

Primerjava Slovenije z drugimi državami EU je na voljo za leto 2023. Evropski statistični urad Eurostat je za tisto leto izračunal, da je bil delež delovno aktivnih, ki so v naši državi običajno delali od doma, 6,4-odstoten, v celotni EU pa 8,9-odstoten. Takih, ki so tako delali občasno, je bilo v Sloveniji 12 odstotkov, v celotni uniji pa 13,3 odstotka.

Delodajalci morajo sicer z zaposlenimi, ki delajo na daljavo, skladno z zakonom o delovnih razmerjih skleniti pogodbo o delu na domu ter v njej določiti pravice, obveznosti in pogoje, ki so odvisni od narave dela na domu. V zakonu je tudi določba o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev, ki določa, da se mora delodajalec na zahtevo delavca, ki zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja poda zahtevo oziroma predlog za prožno ureditev dela, med katerimi je tudi delo na domu, na ta predlog odzvati in svojo odločitev pisno utemeljiti najpozneje v 15 dneh, so za STA spomnili na ministrstvu za delo. Delodajalec je ob tem dolžan delavcu zagotavljati varnost in zdravje pri delu tudi na lokacijah, ki so zunaj lokacij podjetja in za katere se dogovorita z delavcem, a inšpektorji nimajo neposrednih pristojnosti za nadzore v zasebnih prostorih delavcev, ki opravljajo delo na domu, zato takšnih nadzorov ne opravljajo.

Černe: Hibridni model je primeren za številna delovna mesta

Matej Černe FOTO: Polona Azarov

Slovenija bi morala zasledovati kombinacijo dela od doma in iz pisarne, je ocenil ekonomist Matej Černe. Hibridni model glede na raziskave koristi zaposlenim in delodajalcem, v javnem sektorju ob visokih stroških prevoza tudi državnemu proračunu, je dejal. Slovenija sicer po delu na daljavo zaostaja tako za zahodno Evropo kot ZDA, je dodal. Kot je povedal Černe, ki se na ljubljanski ekonomski fakulteti ukvarja s preučevanjem tega področja, so med najpomembnejšimi prednostmi dela od doma manj vsakodnevne vožnje, večja časovna prožnost, večja zbranost pri individualnem delu in pogosto večje zadovoljstvo zaposlenih. V zvezi z obvezno vsakodnevno vožnjo je posebej izpostavil, da pogosto ni ne nujna ne najbolj racionalna. »Pomeni izgubo časa in energije, tveganje glede varnosti, večje stroške prevozov, kilometrine, parkiranja, več zastojev ter večjo okoljsko obremenitev,« je utemeljil.

Poleg tega delo od doma organizacijam pomaga zadržati zaposlene in zmanjšati stroške fluktuacije. »Organizacija pa mora seveda upoštevati tudi stroške opreme, informacijske varnosti in podpore zaposlenim,« je pristavil.

Slabosti dela na daljavo so po njegovih besedah predvsem pri uvajanju novih zaposlenih, prenosu neformalnega znanja, družbenih stikih in sodelovanju pri zahtevnejših skupinskih nalogah. Nekateri zaposleni imajo doma tudi slabše delovne pogoje, več težav z ločevanjem dela od prostega časa ali občutek izoliranosti. »Zato seveda delo na daljavo ni enako učinkovito v vseh poklicih in vseh okoliščinah,« je poudaril.

Poleg tega lahko pride do zlorab te pravice. Te je treba, tako sogovornik, preprečevati z jasnimi pričakovanji, roki, merili kakovosti in dogovorjeno dosegljivostjo, ne pa z nadzorovanjem računalniške miške ali stalne spletne prisotnosti. »Če nekdo ne opravlja svojega dela, je to problem vodenja in odgovornosti, ne pa lokacije,« je podčrtal.

Raziskave kažejo na prednosti hibridnega dela

Za večino organizacij tudi vsakodnevno delo od doma ni najboljša splošna rešitev, zato Černe kot najbolj primeren vidi hibridni model: »Doma lahko zaposleni opravijo zahtevnejše individualno delo, v pisarni pa dejavnosti, pri katerih je osebni stik pomemben.«

Svoje navedbe je podkrepil s povzetki nekaterih raziskav, tudi raziskave ameriških raziskovalcev, ki je zajela 1612 zaposlenih. Ti so bili razdeljeni na skupino, ki je ves čas delala v prostorih delodajalca, in skupino, ki je dva dni delala od doma. Zaposleni v hibridni obliki so ohranili primerljivo delovno uspešnost in možnosti napredovanja, obenem pa so bili bolj zadovoljni z delom, število njihovih odpovedi pa se je zmanjšalo za približno tretjino. Pozitivni učinki so bili po Černetovih besedah posebej izraziti pri ženskah, ki so se morale na delo voziti od daleč in niso bile na vodilnih položajih.

Omenil je še kitajsko raziskavo izpred covidnega časa, v kateri so raziskovalci spremljali približno tisoč zaposlenih v klicnem centru. Ta je pokazala, da so zaposleni z delom od doma dosegli približno 13 odstotkov boljše rezultate, bili bolj zadovoljni in manj pogosto zapuščali podjetje. »To kaže, da je lahko delo na daljavo koristno tako za zaposlene kot za organizacijo,« je dejal ekonomist.

Černe za preureditev smernic v državni upravi

V tej luči je prepričan, da bi bilo bolje, če bi vlada, namesto da je preklicala usmeritve za delo od doma v državni upravi, te smiselno preuredila. »Pomembni pa so jasen in z ugotovitvami raziskav in prakse podkrepljen načrt, ki vključuje usposabljanje vodij glede postavljanja in spremljanja meril delovne uspešnosti, dobra informacijska povezanost, ustrezna oprema in redno spremljanje učinkov,« je opozoril.

Pri tem si po njegovem mnenju posebno pozornost zasluži tudi vključevanje oseb s posebnimi potrebami in drugih skupin, ki jim prilagodljivo delo omogoča lažji dostop do zaposlitve. Britanska raziskava med 1221 invalidnimi osebami je namreč pokazala, da jih je več kot 80 odstotkov delo na daljavo ocenilo kot pomembno ali zelo pomembno za njihovo zdravje, ravnotežje med delom in zasebnim življenjem ter možnost zaposlitve, je navedel.

Se pa sogovornik zaveda, da vseh delovnih mest ni mogoče obravnavati enako. Delo s strankami, delo na terenu in naloge, ki zahtevajo fizično prisotnost, morajo ostati vezane na delovno mesto, se strinja. »Če gledamo samo na strokovni vidik menedžmenta in organizacije, bi bilo hibridno delo torej smiselno omogočiti tam, kjer je to mogoče glede na naravo dela,« je ponovil.

Slovenija sicer po njegovih besedah na področju dela na daljavo še močno zaostaja za zahodno Evropo in predvsem ZDA, kjer da so že pred leti »zelo jasno ugotovili«, da je to učinkovitejše od vsakodnevne prisotnosti. V nekem obdobju je bilo v ZDA na daljavo opravljenih celo več kot 30 odstotkov vseh delovnih ur, v Sloveniji pa zgolj par odstotkov.