
Galerija

Evropska unija z Direktivo o preglednosti plačil že nekaj časa uvaja pravila, ki naj bi končno razbila dolgoletno netransparentnost plač. Zaposleni bi tako imeli več vpogleda v plačne razrede, delodajalci pa bi morali aktivno dokazovati, da za enako delo plačujejo enako, ne glede na spol ali druge morebitne diskriminatorne razlike. Povod za direktivo so med drugim podatki Eurostata, ki kažejo, da ženske v EU še vedno v povprečju zaslužijo okoli 11 odstotkov manj od moških, razlika pa se še bolj poglobi v pokojninah.
Čeprav naj bi Slovenija direktivo uvedla do junija 2026, postaja vse bolj jasno, da se bo ta rok zamaknil. Osnutek zakona sicer že obstaja, vendar se na njem še lomijo interesi države, sindikatov in delodajalcev. Prav ta neusklajenost je glavni razlog, da implementacija zaostaja. Predlog zakona v veliki meri sledi evropskim smernicam, ter jih ponekod celo zaostruje. Ena izmed najbolj opaznih sprememb je zahteva, da bi morali delodajalci že v oglasih za delo navesti začetno plačo ali njen razpon. Zaposleni bi po novem imeli pravico do vpogleda v povprečne plače za primerljiva delovna mesta, razdeljene po spolu, hkrati pa delodajalci ne bi smeli več omejevati razkrivanja plač med zaposlenimi. Pomemben del predloga je tudi obvezno poročanje o plačni vrzeli. Večja podjetja bi morala o tem poročati vsako leto, srednje velika pa periodično. Če bi se pokazalo, da razlika presega pet odstotkov in je ni mogoče objektivno utemeljiti, bi jo morali odpraviti.
A prav pri teh podrobnostih se zaplete. Sindikati menijo, da predlog še ni dovolj ambiciozen in si želijo strožjih pravil, vključno z večjo javno izpostavljenostjo kršiteljev. Na drugi strani delodajalci opozarjajo, da zakon presega zahteve direktive in uvaja nesorazmerne obremenitve. Posebej problematična se jim zdi obvezna objava plače v zaposlitvenih oglasih, saj naj bi to posegalo v njihovo poslovno politiko in pogajalski položaj, hkrati pa po njihovem mnenju en sam podatek ne odraža celotne strukture plačila.