Delodajalcev zaposlovanje Romov ne zanima

Ljudska univerza Kočevje je maja lani začela izvajati program Romani zour ali Romski vzor, s katerim želijo povečati zaposlenost Romov. Do sedaj so program izpeljali dvakrat s skupno 18 udeleženci, a so se – kot predvideva program – za šest mesecev zaposlili le trije ljudje. Na eni strani ni interesa med kočevskimi delodajalci, da bi zaposlili Rome, med Romi pa so bili tudi taki, ki so ugotovili, da dobijo več denarja prek socialnih transferjev, kot če bi se zaposlili.

»Ali so socialni transferji tako visoki ali pa so plače prek javnih del tako nizke,« pravi Melita Oražem, vodja Ljudske univerze Kočevje, kjer kot edini v Sloveniji izvajajo program Romani zour. Ta je zasnovan v dveh delih in traja sedem oziroma osem mesecev. V prvem delu, ki obsega sto ur in ga lahko izvedejo v enem mesecu, Rome pripravljajo na trg dela. »Med drugim jih motiviramo za delo, pogovarjamo se o osebni urejenosti na delovnem mestu, pomagamo jim pripraviti vlogo za zaposlitev in jih pripravimo na zaposlitveni razgovor. Nekateri med njimi si res želijo zaposlitve,« pravi Melita Oražem.

Melita Oražem FOTO: Simona Fajfar

»Poudarjamo, da zaposlitev ne pomeni samo plače, torej denarja, ampak še veliko več, da je to korak naprej. Delo je pomembna vrednota,« pravi Melita Oražem: »A se je izkazalo, da med Romi ni tako oziroma, če pogledamo našo družbo, vidimo, da tudi tu delo ni vrednota.«

Drugi del programa traja do šest mesecev in poteka pri delodajalcu, kjer naj bi udeleženec z mentorjem preživel postopoma od štiri do osem ur. Izvajalec, Ljudska univerza Kočevje, poskrbi za zdravniški pregled, varstvo pri delu in požarno varnost, s tem da udeleženec dobili 23 centov za kilometer prevoza in nima malice.

»Če udeleženec nima nobenih prihodkov, potem je to, kar dobi pri delodajalcu, dobro. Če pa ima socialne transferje ali katere druge prihodke, pa se jim bolj splača ne delati,« pravi sogovornica. Pove primer ene od udeleženk, ki ima otroke in ki je izračunala, da bi, če bi se odločila za zaposlitev v okviru projekta, dobila 300 evrov manj na mesec, kot dobi sedaj. Poleg tega se večina Romov še z nečim ukvarja.

Mnogi se za delo ne odločijo, saj so potem prikrajšani pri socialnih transferjih. FOTO: Monty Rakusen/Getty Images

Druga zgodba so kočevski delodajalci, saj jim je v program uspelo vključiti le javne ustanove, od osnovne šole, doma za starejše občane in invalidskega podjetja Recinko. »Drugih delodajalcev sodelovanje v programu ni zanimalo,« pravi Melita Oražem. Toda tisti Romi, ki so se zaposlili v okviru programa, je zaposlitev zanimala in so se takoj želeli vključiti za osem ur. »Odločili so se za običajni delovnik, ker hočejo zaslužiti,« pravi sogovornica: »Je pa tudi res, da določeni niso vajeni takega tempa.«

Ocenjuje, da program v osnovi ni slab, a ni narejen dovolj premišljeno. Že ime programa, Romani zour, kar naj bi pomenilo Romski vzor, ne drži. Romski jezik se razlikuje od pokrajine do pokrajine, tako da naj bi to ime na Kočevskem pomenilo romska juha oziroma mineštra. Prav tako ni dobro, da udeleženci pri delodajalcu nimajo malice, in je za to poskrbela Občina Kočevje.

Program Romani zour ali Romski vzor izvaja Ljudska univerza Kočevje. FOTO: Simona Fajfar

Vprašanje je tudi, kaj se bo zgodilo z udeleženci po koncu projekta, ki se lahko izteče naprej v javna dela; ta za Rome – podobno velja za invalide – trajajo štiri leta. »Izjemno slabo sporočilo bo, če bodo Romi, ki so pripravljeni delati in so se zaposlili prek javnih del, pri svojem delu uspešni in se bodo izkazali, potem pa bodo pristali na zavodu za zaposlovanje,« pravi Oražmova.

Tudi zaradi nezanimanja kočevskih delodajalcev, da bi zaposlili Rome, moramo razmišljati o drugih rešitvah, pravi sogovornica: »Rešitev bi bila ustanovitev socialnega podjetja, ki ga lahko ustanovi Občina Kočevje.« Kajti tudi če se zdi, da se v zadnjem času razmere na področju romske problematike niso spremenile, ni tako, pravi sogovornica: »Romski učenci hodijo v šolo, ker so sicer ogroženi socialni transferji, ki jih družine prejemajo, in večina osnovno šolo tudi konča.« Kar 26 Romov je letos uspešno končalo osnovno šolo. »Trije so se letos vpisali v srednjo šolo, ker je glede na leta prej velik uspeh,« sklene Oražmova.