Delova konferenca Zdravje 2026: koliko zdravih let imamo Slovenci in kaj nas čaka?

Osrednja tema včerajšnje poslovne konference Zdravje 2026, ki jo organizirata medijska hiša Delo in Delov poslovni center v sodelovanju s programskim partnerjem, Inštitutom za strateške rešitve (ISR), je zdravje kot razvojna naložba družbe in gospodarstva.

Prebivalci Evropske unije lahko v povprečju pričakujejo nekaj več kot 63 zdravih let življenja

Udeležence je v imenu organizatorja nagovorila direktorica družbe Delo mediji Dragica Grilj, ki je med drugim dejala, da resda živimo vse dlje, toda ali živimo tudi dlje zdravo? »Zgovoren je podatek, da lahko prebivalci Evropske unije v povprečju pričakujejo nekaj več kot 63 zdravih let življenja. V Sloveniji je ta številka nekoliko višja – približno 69 let za ženske in 65 let za moške. Ob vse daljši življenjski dobi se zato postavlja ključno vprašanje: koliko dodatnih let bomo preživeli zdravi, samostojni in aktivni? Zdravje namreč ni pomembno le za kakovost življenja posameznika. Pomembno vpliva tudi na našo delovno sposobnost, produktivnost, konkurenčnost gospodarstva in dolgoročno vzdržnost javnih sistemov.«

Da vlaganje v zdravje ni zgolj strošek, temveč ustvarja tudi širšo družbeno in gospodarsko vrednost, kažejo konkretne raziskave, je še dejala Griljeva in pri tem spomnila na raziskavo nemškega inštituta WifOR, o kateri smo avgusta poročali tudi v Delu in ki je pokazala, da je vsak evro, vložen v inovativna zdravila v Sloveniji, po ocenah raziskovalcev prinesel približno 2,80 evra širših družbenih in gospodarskih koristi.

Vlaganje v zdravje torej ni zgolj vprašanje izdatkov, temveč tudi vrednosti, ki jo ustvarjamo za posameznika, gospodarstvo in celotno družbo, je še dejala in zaključila, da največji dosežek dolgožive družbe ne bo samo, da bomo življenju dodali leta, temveč da bomo letom dodali življenje.

V imenu soorganizatorja je udeležence pozdravil Igor Zorko, podpredsednik GZS in predsednik sekcije eZdravje. Zdravje je naša skupna odgovornost ter eden naših temeljnih pogojev za razvoj družbe konkurenčnosti, je dejal Zorko. Ocenil je, da je slovenski zdravstveni sistem kakovosten in ima izjemen potencial, sooča pa se z visokimi stroški: »Zaposlenost v zdravstvu raste, obseg bolniških odsotnosti se povečuje, diagnostika je naprednejša, razvijajo se nova učinkovita zdravila in sodobne tehnologije, kar posledično zvišuje tudi stroške zdravljenja. Živimo dlje, kar je izreden dosežek, a hkrati pomeni, da potrebujemo več zdravstvene oskrbe,« je dejal Igor Zorko in poudaril, da je skupna dolžnost poskrbeti za obstoj, stabilnost in dolgoročno vzdržnost sistema.

Odsotnost z dela zaradi bolezni postaja tudi breme za posameznika, delodajalca, zdravstveni sistem in širšo družbo

Uvodni govor na konferenci je imel Tadej Ostrc, minister za zdravje. Med drugim je opozoril na enega največjih izzivov sodobnih družb, to je dolgotrajni absentizem: »Odsotnost z dela zaradi bolezni postaja tudi breme za posameznika, delodajalca, zdravstveni sistem in za širšo družbo.«

V sodobnejšem pristopu, ki je tudi v ospredju sodobnih sistemov upravljanja delovne sposobnosti v Evropi in državah, po katerih se Slovenija zgleduje, želijo na ministrstvu za zdravje postopoma preusmeriti razmišljanje od vprašanja, ali nekdo dela ali ne dela, k vprašanju, kaj posameznik ob svojem zdravstvenem stanju in starosti še zmore: »Tak pristop temelji na zgodnjem ukrepanju, na pravočasni zdravstveni rehabilitacijski podpori, prepoznavanju preostale delovne zmožnosti posameznika, ne pa nezmožnosti, ter tudi aktivnejšem vključevanju medicine dela. Spodbuja postopno in varno vračanje na delo, kadar zdravstveno stanje posameznika to omogoča.« Minister Ostrc je poudaril, da je cilj ministrstva za zdravje oblikovati zdravstveni sistem, ki bo človeka podpiral, da ostane aktiven, vključen in varen na svojem delovnem mestu čim dlje.

»Potrebujemo sistem, ki bo posamezniku pomagal ohraniti dostojanstvo in delodajalcem zagotavljati večjo stabilnost v družbi, da bo omogočal boljšo izrabo tega človeškega potenciala, ki ga imamo na voljo.« Dodal je še: »Če želimo ohraniti konkurenčno gospodarstvo, vzdržno socialno državo in visoko kakovost življenja, ki jo trenutno imamo v Sloveniji in Evropi, moramo zdravje postaviti med strateške razvojne prioritete Slovenije.«

Direktor Dela, d. o. o., Stojan Petrič, direktorica družbe Delo mediji Dragica Grilj, minister za zdravje Tadej Ostrc in v. d. odgovornega urednika Dela in Slovenskih novic Dejan Novaković na Delovi konferenci Zdravje 2026 FOTO: Jože Suhadolnik

Na konferenci Zdravje 2026 so pripravili še tri okrogle mize. ​Zdravje in delovna sposobnost: sistemski odzivi na nove družbene izzive je bila rdeča nit prve, tema druge je bila Zdravje kot naložba: onkraj nadomestil in kratkoročnih stroškov, na tretji okrogli mizi pa so govorili o temi aktivnega življenja in kakovostne dolgoživosti.