Den Baruca: Teden mode ustvarja 100 ljudi

Den Baruca je človek, ki stoji za večjimi multimedijskimi projekti s področja mode, filma in glasbe. Morda je večini bolj znana njegova sestra, pevka Lara Baruca, s katero je skupaj velikokrat nastopal na glasbenem odru. Na tednu mode, ki se v ljubljanskem Kinu Šiška začenja danes, je Den odgovoren za sceno, glasbo in nemoteno izvedbo modnih revij. V intervjuju nam je zaupal, kako potekajo priprave, zakaj se mu zdi dobro, da je pri delu finančno omejen, pa tudi to, kaj je na modni reviji poleg oblek najpomembnejše. 

Koliko ljudi dela pri projektu?

Sodeluje res veliko ljudi, ki delajo različne stvari: trženje, izvedbo, produkcijo, kreativne zadeve … Gotovo jih je okoli 100.

Koliko vas je odgovornih le za kreativni del, ki zajema sceno, osvetljavo in glasbeno podlago?

Gre za ozek krog ljudi. Predlagal sem, naj bo letošnja scena kontrastna lanski – to jim je bilo všeč in tako smo začeli. Zelo pomembna sta Uroš Vovk in Mimi Antolovič zaradi postavitve luči, da bo mogoče narediti kakovostne fotografije. Kreativni tim smo mi trije, tudi končno postavitev izoblikujemo mi.

Osvetlitev je običajno velik problem modnih revij. Vzame načrtovanje in postavitev veliko časa?

Mislim, da največ časa pri postavitvi modne piste porabimo samo za to, da kalibriramo luč. Nujno je namreč, da je luč enakomerna in dobra od začetka, ko manekenka stopi na pisto, do trenutka, ko jo zapusti. Tako olajšamo delo fotografom, ki nimajo časa, da bi med samo modno revijo popravljali svoje nastavitve v fotoaparatu. Luči smo že prestavili v petek in v nedeljo dokončno uredili njihovo postavitev. Lahko bi rekel, da samo za osvetljavo porabimo en cel dan priprav.

Kako je s proračunom?

Na začetku je vse zelo lepo, saj delamo stvari, kot da smo brez omejitev, potem pa se prične klestenje proračuna, ko ugotovimo, da nekaterih stvari ne bomo mogli imeti. Zdi se mi lepo, da nas na začetku pustijo sanjati, da si lahko zamislimo, kaj bi naredili, da imamo vsaj hipotetično neomejen proračun, pri čemer je to lahko tudi kontraproduktivno, saj bi brez omejitev lahko preveč kompliciral – komplicirati ni treba.

Proračun ni majhen, to vem. Pri produkciji in modni pisti se ni varčevalo. To, kar je bilo na začetku dogovorjeno, smo tudi izvedli. Morda smo malo privarčevali pri kakšnih obstranskih dogodkih, nimamo več zabav po modnih revijah, ampak le eno. Klestili smo pri zadevah, ki so se nam zdele nebistvene. Prva je seveda modna revija, šele potem je na vrsti vse drugo.

Omejen proračun vidite kot izziv ali omejitev?

Moram reči, da me k sreči ekipa, ki je odgovorna za finance, ne obremenjuje dosti s tem. Mi ji predlagamo nekaj, kar se nam zdi optimalno, oni pa vedo, pri čem je vredno varčevati in pri čem ne. Zdi se mi, da je bil prvi teden mode finančno veliko bolj omejen. Takrat smo morali iskati alternativne rešitve, ker nismo želeli opustiti trodimenzionalne projekcije, tokratni teden mode pa ni utrpel tolikšnih finančnih rezov kot prvi.

Se pri načrtovanju scene posvetujete tudi z oblikovalci?

Oblikovalci imajo toliko dela s svojimi kolekcijami, da se mi zdi, da manj ko se morajo ukvarjati s sceno, lažje jim je. Meni zaupajo, to mi je všeč in mi laska. Z njimi se posvetujemo, kar se tiče glasbe, ker je to prvina, ki ustvari vzdušje modne revije. Nekateri imajo že zelo izdelano vizijo oziroma izbrano glasbo. Tudi če se s čim ne strinjam, nič hudega, ker je to navsezadnje vedno njihova odločitev. Pri glasbi bolj svetujem. Kar se tiče scene, vse oblikovalce težko spraviš na isti imenovalec, jim pa lahko ponudimo nekaj sekund predvajanja njihove grafike na videopovršinah, ki so v dvorani, in glasbo, pri kateri je po mojem mnenju še najbolj izpostavljena ta personalizacija.

Po kakšnem ključu predlagate glasbo?

Oblikovalci morajo biti s celotno podobo »trendseterji«, postavljalci smernic, se pravi, da izbiram zadeve, ki šele prihajajo. Ta del res zahteva čas, saj moraš ugotoviti, kaj je novega na trgu oziroma kaj starega bi lahko vključil v popolnoma novo dimenzijo.

Se pri tako velikem projektu sklepa veliko kompromisov?

Vsi pričakujejo presežek glede scene, jaz pa menim, da mora biti vse čim bolj »golo«, da pristoji vsem. Kompromise že takoj vzameš, čeprav ta beseda pri meni vedno vzbuja negativno konotacijo, zato tega ne bi rad tako imenoval, raje bi rekel, da gre za usklajevanja, prilagajanja informacij, s katerimi se operira.

Živim v virtualnem svetu, veliko sem na spletu, moje delo je pač takšno, da sem stalno za računalnikom. To pa je okno v svet, saj na spletu vidiš marsikaj, potem pa to le še nadgrajuješ, ko stvari vidiš v živo, na potovanjih. Potovanja in svetovni splet sta vir mojih inspiracij.

Kakšen je vaš osebni pogled na ta dogodek, gre le za enega od projektov ali vam pomeni kaj posebnega?

To je eden mojih najljubših projektov. V teh vodah sem že približno šest let in sem se takšnih projektov vedno veselil. Vsa zadeva ima prav poseben čar. Ne vem, kako bi razložil. Gre za kemijo, veliko je ljudi, precej različnih energij – in tega se zelo veselim. Malo sem že nestrpen, saj sem po naravi dokaj temperamenten in neučakan, prepričan pa sem, da bo vse v redu.

Kakšni so občutki, ko se takšni projekti končajo?

Kot da se nekaj težkega odvali od tebe, veliko lažjega se počutiš. Zdaj smo vsi pod precejšnjim stresom, zadnje tedne spimo približno štiri ure na noč, zato se čuti tudi že utrujenost. Ko kaj takšnega nato odkljukaš, si oddahneš in ponovno stopiš novim zmagam naproti. Za ta teden mode smo se začeli pogovarjati decembra lani, mislim pa, da se bomo kmalu dobili že za naslednji teden mode, ki bo septembra, tako da bomo imeli le nekaj tednov pravega odmora, nato pa sledijo novi sestanki.