Deseti 
brat samo 
še na odru

Muljava je tak dolenjski cukrček, da ga morate videti in pobliže spoznati. Je le skok iz Ivančne Gorice in vsak jo pomni po Josipu Jurčiču, ki ga je dala ta slikovita vas, in po njegovem romanu Deseti brat. Danes desetih bratov tam ni več, le ljudska igra še živi na gledaliških deskah in že zdaj napovedujejo, da bo na sporedu junija.

A pojdimo lepo po vrsti. Najstarejši objekt v vasi je župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja iz prve polovice 15. stoletja s freskami Janeza Ljubljanskega in z zlatim baročnim oltarjem. Leta 1475 je doživela veliki turški vpad, ki je postal celo del legende in se zapisal v literaturo (Jurčičev Jurij Kozjak). Cerkev se je v jedru ohranila takšna, kot so jo sezidali v 15. stoletju, ima še prvotno ravno krito ladjo. Glavni oltar Marijinega vnebovzetja spada med naše najbogatejše zgodnjebaročne oltarje. Leta 1674 ga je izrezljal ljubljanski podobar Jernej Plumberger, pozlatila in poslikala pa sta ga Jakob Mönhardt in Anton Schernauitsch iz Višnje Gore.

Oglejmo si še Villo Rustico, ki prav tako stoji v samem središču kraja. Leta 2008 so med arheološkimi izkopavanji na Muljavi, izvajali so jih v sklopu priprav na gradnjo poslovilnega objekta pri muljavski cerkvi, odkrili ostanke Ville Rustice – rimske podeželske vile, poleg nje pa še zakladno najdbo rimskih novcev, kar 159 jih je bilo. Odkrili so dobro ohranjen hipokavst, talni grelni sistem, ki je bil značilen za tovrstne stavbe, prav tako so se lepo pokazali atrij in drugi deli celote. S tem se je tudi ta dolenjski kraj vpisal na arheološki zemljevid naše kulturne dediščine.

Nedaleč na majhni vzpetini sredi naselja stoji rojstna hiša pisatelja Josipa Jurčiča. Rodil se je na Muljavi 4. marca 1844. Že pri sedemnajstih je objavil prvo pripovedko (Pripovedka o beli kači), leta 1864 pa je Mohorjeva družba izdala zgodovinsko povest Jurij Kozjak in črtico Jesenska noč med slovenskimi polharji. Po končani gimnaziji je odšel na Dunaj, kjer je študiral slavistiko in klasično filologijo. V zbirki Cvetje iz domačih in tujih logov je leta 1866 objavljal Desetega brata, ki velja za prvi izvirni slovenski roman. Jurčič je bil tudi časnikar in po njem so poimenovane novinarske nagrade, ki jih podeljujejo danes.

Pisateljeva domačija je postala tudi etnografski muzej na prostem. Hišo sestavlja pet opremljenih prostorov: veža s črno kuhinjo in ognjiščem, tako imenovana hiša, kamra, na drugi strani veže štiblc in klet. Na severni strani je podaljšana za majhen hlev, nad katerim je bil včasih leseni skedenj. Zdaj je v tem delu prikazano Jurčičevo življenje in delo. Domačijo so dopolnili z dodatnimi objekti: čebelnjakom, kaščo in sušilnico za lan. Ob gozdiču pa stoji lesena bajta – Krjavljeva koča, kjer v lepo urejenem amfiteatru vsako poletje prirejajo Jurčičeva dela.

Sredi Muljave je mogočna Gostilna pri Obrščaku, v kateri vse spominja na pisatelja in njegova dela, še najbolj pa Jurčičeva soba, ki je vsa poslikana z motivi iz njegovih knjig.

Nedaleč iz kraja si lahko ogledate še Etnološko zbirko Nose, ki je začela nastajati na pragu novega tisočletja. Postavila sta jo Anica in Štefan Nose. Prvi predmeti so bili iz njunih domačih vasi, pozneje pa sta jih odkupovala po bližnjih okoliških krajih, nekaj pa so jima jih prinesli ljudje sami. Leta 2002 sta na Bojanjem Vrhu postavila toplar kot simbol slovenske identitete. Pod njim in ob njem sta razstavila številne predmete ter orodje, ki so služili našim prednikom pri delu na polju in v hlevu in gospodinjam v črnih kuhinjah ter pri drugih domačih opravilih. Med razstavljenimi predmeti je na ogled tudi razno orodje, ki so ga uporabljali v domači obrti in rokodelstvu. Zbirka se je povečevala in leta 2008 sta postavila kaščo. V njej so dobili prostor različni eksponati, ki ponazarjajo, čemu so ti objekti služili nekoč.

Če ste že na Muljavi, morate skočiti še do izvira Krke. Ne bo vam žal.