Dežja le za skodelico,
 žita so že močno žejna

LJUBLJANA – Preživljamo suho jesen, kakršne nismo doživeli že desetletja. Dobre tri tedne je minilo od zadnjih padavin, zato bi ozimni posevki potrebovali vodo. Na drugi strani je oljčna trgatev na Primorskem pri koncu in tam že obrezujejo breskve. Medtem ko nizka oblačnost in megla vzdržujeta nizke temperature v kotlinah, na vršacih sije sonce. Vremenska zmeda je popolna, saj je novembra padlo le pet odstotkov običajne količine dežja, za kavno skodelico na kvadratni meter torej.

V kotlinah mraz, na gričih toplo

Meteorolog Andrej Pečenko iz Agencije RS za okolje nas ni razveselil z napovedjo: »Padavin, se pravi dežja ali snega, še kakšen teden in pol zagotovo ne bo. Vreme je še vedno jesensko stabilno z izrazito inverzijo nizke oblačnosti in megle po kotlinah, v višjih predelih pa sije sonce.«

Na vprašanje, ali so temperature pod lediščem v preteklih dneh kaj nenavadnega za ta čas, Pečenko odgovarja: »Temperature okoli 0° C ali celo manj so zajele kotline, v višjih predelih pa je bilo zaradi inverzije toplo.«

Po kotlinah je najhladneje zjutraj, ker so noči dolge, podnevi pa se zrak ne segreje, ker sonce ne prodre skozi goste oblake.

Megleni november

November je čas, ko beležimo več meglenih dni, običajno jih je v kotlinah od 7 do 11, na Primorskem in v više ležečih predelih jih je manj. To sicer ni nenavadno, zatrjujejo meteorologi, nekako je celo tipično za jesen, težava je le, da oblačnost kar traja in traja in se nikamor ne premakne.

Kot nam je razložil meteorolog Pečenko, se je nad Evropo ustalilo veliko območje visokega zračnega tlaka, anticiklon, ki zavira dogajanje.

Morje ima po zadnjih meritvah 13° C. Nad Sredozemljem se za zdaj ne ustvarja ciklon z vlažnim zrakom, ki bi prodiral proti severu in povzročil katastrofalne poplave. Vse se dogaja bolj severno in gre mimo nas, v Rusiji pa imajo že pravo zimo.

VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Laiku pogled na polja ne pove, da zemlja že trpi izjemno jesensko sušo.