Janša: Zunanjo politiko vodi vlada, v ozadju spor: kdo določa smer te politike? (VIDEO)

Na Brdu pri Kranju se začenja tradicionalni posvet slovenske diplomacije, na katerem se enkrat na leto v domovini zberejo slovenski diplomati. Tokratni dvodnevni posvet prvič gosti zunanji minister Tone Kajzer, prvi dan srečanja pa bo diplomate nagovoril tudi premier Janez Janša, sledila bo razprava.

Takšni posveti so namenjeni seznanitvi diplomatov z usmeritvami slovenske zunanje politike ter razpravi o aktualnih vprašanjih, s katerimi se srečujejo pri svojem delu.

Za Kajzerja je letošnji posvet prvi od njegovega prevzema vodenja slovenske diplomacije. Ob začetku mandata je med ključnimi zunanjepolitičnimi cilji izpostavil krepitev sodelovanja s sosednjimi državami in odnosov z ZDA. Slovenija naj bi po njegovih besedah vodila pragmatično zunanjo politiko, v kateri bodo na prvem mestu interesi države. Čeprav naj bi številne temeljne zunanjepolitične usmeritve ostale podobne kot pod prejšnjo vlado, so se pojavile tudi nekatere očitne spremembe. Med najbolj izpostavljenimi je odnos Slovenije do Izraela in širšega bližnjevzhodnega vprašanja.

Vlada ukinja politiko antisemitizma, levica je na nogah (VIDEO)

Kajzer se bo danes udeležil tudi delovnega kosila s predsednikom državnega zbora Zoranom Stevanovićem. Med njima so glede nekaterih zunanjepolitičnih vprašanj opazne razlike, še posebej pri odnosu do Rusije. Medtem ko vlada vztraja pri sankcijah proti Rusiji, uvedenih zaradi vojne v Ukrajini, in za zdaj ne načrtuje ponovne vzpostavitve stikov z Moskvo, je Stevanović že večkrat napovedal, da želi obiskati rusko prestolnico. Minister se bo danes srečal tudi s prvimi pooblaščenci Republike Slovenije, ki so v tujini delovali še pred priznanjem samostojne države.

Drugi dan posveta, v petek, bo diplomate nagovorila predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki bo z njimi tudi razpravljala. Popoldne je predvidena še udeležba častne gostje, nove madžarske zunanje ministrice Anite Orban, poroča STA.

Zunanja politika kot notranjepolitično orožje?

V zadnjem obdobju pa se ob posameznih zunanjepolitičnih potezah vse bolj odpira tudi vprašanje njihovega notranjepolitičnega odmeva. O tem je v oddaji Odmevi na nacionalni televiziji govoril politolog in ekonomist Boštjan Udovič s Fakultete za družbene vede. Voditeljica je opozorila na več aktualnih tem, med drugim na povezave z Rusijo, napoved obiska predsednika državnega zbora v Moskvi in slovensko politiko do Izraela, ter vprašala, ali je zunanja politika postala predvsem sredstvo za merjenje moči na domačem političnem parketu.

Udovič meni, da je eden od razlogov tudi pomanjkanje drugih tem v poletnem času. »Na splošno v slovenskih medijih zunanja politika žal nima dovolj prostora, kot bi ga morala imeti. Ta odjek vidim v tem, da je čas kislih kumaric, ljudje so še vedno na morju, skratka realne tematike, s katerimi se bomo spopadali jeseni, z ekonomsko draginjo, cenami goriva, še niso v prvi vrsti in pač zunanjepolitična vprašanja zapolnijo ta prazen prostor, kar pa ni dobro.« Po njegovem mnenju je še pomembnejši problem v tem, da se tako pozicija kot opozicija ne glede na vlado ne strinjata vedno o temeljnih zunanjepolitičnih postulatih države. »Zelo slabo je, da se tako pozicija kot opozicija ne glede na vlado ne strinjajo o temeljnih zunanjepolitičnih postulatih, ki so zapisani v deklaraciji in seveda tudi v strategiji Republike Slovenije s področja zunanje politike.« Udovič zato kot rešitev vidi iskanje skupnega imenovalca pri ključnih vprašanjih. »Moj predlog, ne glede na vlado, je, da vedno stopimo skupaj in poiščemo tisti najmanjši skupni imenovalec glede ključnih zunanjepolitičnih vprašanj in seveda interesov Slovenije v tem.«

Letošnji diplomatski posvet tako poteka v času, ko slovensko zunanjo politiko zaznamujejo številna pomembna vprašanja – od odnosov z ZDA in sosednjimi državami do odnosa do Rusije, vojne v Ukrajini in politike do Izraela. Ob tem pa ostaja odprto tudi vprašanje, koliko zunanjepolitičnih odločitev je mogoče oblikovati s širokim političnim soglasjem in koliko jih bo še naprej predmet domačih političnih obračunov.