Oglas, ki buri duhove! Stanovanje bil oddal »redno zaposlenemu slovenskemu državljanu«

Na Zagovornika načela enakosti se je obrnila stranka zaradi oglasa za oddajo stanovanja, ki je bil objavljen na Facebooku. V oglasu je bilo navedeno, da se stanovanje odda »redno zaposlenemu slovenskemu državljanu«. Zagovornik je ocenil, da bi lahko tak pogoj pomenil neenako obravnavo potencialnih najemnikov na podlagi njihovih osebnih okoliščin, zlasti državljanstva in družbenega položaja. Prijavitelj je prijavi priložil zajem zaslona oglasa, iz katerega sta bila razvidna njegova vsebina ter ime in priimek osebe, ki stanovanje oddaja.

Ker Zagovornik ni imel dovolj podatkov za identifikacijo domnevnega kršitelja, je zadevo v skladu z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo odstopil Tržnemu inšpektoratu RS, ki ima pristojnosti za ukrepanje v prekrškovnih postopkih. Toda tudi Tržni inšpektorat domnevnega kršitelja na podlagi razpoložljivih podatkov ni mogel identificirati. Zagovorniku so sporočili, da je bilo v uradnih evidencah več oseb z enakim imenom in priimkom, pri čemer nobena od oseb, ki imajo prijavljeno bivališče v Sloveniji, ne prebiva v kraju, v katerem se oddaja stanovanje.

Diskriminacija tudi na družbenih omrežjih

Opisani primer ponazarja vrzel pri zagotavljanju učinkovitega varstva pred diskriminacijo v digitalnem okolju. To, da je diskriminatoren oglas objavljen na družbenem omrežju, ne pomeni, da zanj pravila o prepovedi diskriminacije ne veljajo. Vendar pa je na spletnih platformah včasih težko ugotoviti, kdo je objavil diskriminatorno vsebino. Zato pristojni organi v določenih primerih ne morejo ugotoviti, kdo je povzročitelj diskriminacije.

Miha Lobnik FOTO: Jože Suhadolnik

Zagovornik Miha Lobnik zato opozarja, da je v digitalnem okolju, kjer lahko posamezniki včasih skrijejo svojo pravo identiteto, prepoved diskriminacije v praksi težje uveljavljati kot drugje. Pravica do enake obravnave sicer ne bi smela biti odvisna od tega, ali je diskriminatoren oglas objavljen na oglasni deski, v časopisu ali na Facebooku, vendar pa je ugotovitev identitete kršitelja predpogoj za vsak postopek.

Nepremičninski portali kot primer dobre prakse

Kot primer dobre prakse pa Lobnik izpostavlja nepremičninske portale, ki imajo vzpostavljene mehanizme za preprečevanje diskriminatornih oglasov že pred njihovo objavo; uporabniki se morajo za objavo oglasa namreč prijaviti z osebnimi podatki.