Bo sobotni bojkot bencinskih servisov udaril po trgovcih? Tako odgovarjajo naftni velikani

Kot smo že poročali, je dizel v Sloveniji prvič presegel mejo dveh evrov. Od 22. septembra je najvišja dovoljena cena dizelskega goriva na bencinskih servisih zunaj avtocest in hitrih cest 2,012 evra za liter. Za 50-litrski rezervoar je tako treba odšteti 100,60 evra. Cena 95-oktanskega bencina je 1,748 evra za liter oziroma 87,40 evra za 50 litrov. Za voznike je meja dveh evrov za liter dizla tudi simbolna. Še v začetku septembra je bil liter dizelskega goriva 1,811 evra, nato pa je cena v naslednjih tednih zrasla na 1,939 evra in 1,991 evra, preden je 22. septembra prvič presegla dva evra.

Višje cene goriva neposredno občutijo predvsem tisti, ki se vsakodnevno vozijo na delo, pa tudi podjetja in drugi uporabniki vozil. Pri 50-litrski posodi razlika med 1,811 evra in 2,012 evra na liter pomeni dobrih deset evrov več za eno polnjenje. Prav v času, ko so cene dosegle novo raven, se po družbenih omrežjih širi poziv k enodnevnemu bojkotu točenja goriva. Organizatorji želijo z akcijo opozoriti na visoke cene goriva in naraščajoče življenjske stroške. Akcija naj bi potekala v soboto, 26. septembra 2026, od polnoči do 24. ure. Sporočilo kampanje je jasno: »Dovolj je! Čas je, da rečemo ne!«

Organizatorji pozivajo ljudi, naj za en dan ne obiščejo bencinskih servisov in tako izrazijo nezadovoljstvo zaradi cen goriva. V pozivu, ki kroži po spletu, zapisujejo, da se skupaj s cenami goriva višajo tudi cene hrane, prevoza in drugih življenjskih stroškov. »Če lahko en dan zdržimo brez točenja goriva, pojdimo to naredit skupaj,« pišejo organizatorji, ki sicer poudarjajo, da ne pozivajo k prepiranju, nasilju ali napadom na zaposlene na bencinskih servisih.

Naftni trgovci: koliko lahko sploh vplivajo na ceno?

Poziv k bojkotu smo preverili tudi pri naftnih trgovcih. Zanimalo nas je, kako gledajo na napovedano akcijo, ali pričakujejo manjši obisk svojih servisov, kako se oblikujejo maloprodajne cene goriva in kolikšen del končne cene predstavljajo nabavna cena, državne dajatve in marža trgovca.

Med naftnimi trgovci se je na naša vprašanja prvi odzval Shell Adria. V družbi so za Slovenske novice poudarili, da imajo potrošniki pravico samostojno odločati o svojih nakupnih navadah, hkrati pa opozarjajo na omejen vpliv trgovcev na končno ceno goriva. »Potrošniki imajo pravico, da se samostojno odločajo o svojih nakupnih navadah in izražajo svoje stališče na način, ki se jim zdi primeren. Ob tem pa je treba poudariti, da trgovci z gorivi v Sloveniji poslujemo v okviru reguliranega sistema oblikovanja cen, zato imamo na končno ceno goriva omejen vpliv. Cene so v veliki meri odvisne od državne regulacije, dajatev in gibanj na mednarodnih energetskih trgih. Prav tako velja poudariti, da Slovenija pri trenutno visokih cenah goriv ni izjema, saj imajo primerljive ali celo višje cene goriv tudi v drugih evropskih državah. Trenutno ne pričakujemo, da bi enodnevni poziv pomembneje vplival na skupno porabo goriva ali poslovanje bencinskih servisov. Pri gorivu praviloma ne gre za opustitev nakupa, temveč predvsem za časovni zamik nakupa na dan prej ali kasneje.«

Pri Shell Adria smo zato preverili tudi, kako se oblikuje maloprodajna cena goriva in kakšen delež končne cene predstavljajo različni stroški. V družbi pojasnjujejo, da sta osnovni 95-oktanski bencin in dizelsko gorivo na servisih zunaj avtocest regulirana, najvišjo dovoljeno maloprodajno ceno pa določa država po predpisani metodologiji. »V Sloveniji so cene osnovnega 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva na bencinskih servisih zunaj avtocest regulirane. Najvišjo dovoljeno maloprodajno ceno določa država po vnaprej predpisani metodologiji, ki upošteva gibanje cen naftnih derivatov na svetovnih trgih, tečaj dolarja, trošarine, druge dajatve in regulirano maržo distributerjev. Pri današnjih cenah goriv približno 40 do 50 odstotkov končne cene predstavljajo različne državne dajatve, kot so trošarina, DDV in drugi prispevki. Preostali del predstavljajo nabavna cena goriva, logistika, skladiščenje, transport in stroški distribucije. Pomembno je poudariti, da je regulirana marža distributerjev za bencin, dizelsko gorivo in kurilno olje trenutno določena v višini 11,5 centa na liter. Ta znesek ne predstavlja dobička podjetja, temveč se iz njega pokrivajo vsi stroški poslovanja, med drugim prevoz goriva, skladiščenje, vzdrževanje infrastrukture, stroški zaposlenih, energija, najemnine in drugi operativni stroški.«

Vprašali smo jih tudi, ali zaradi visokih cen načrtujejo ukrepe za njihovo znižanje oziroma omejitev ter kako odgovarjajo na očitke potrošnikov, da so cene goriva previsoke. Pri Shell Adria ob tem izpostavljajo predvsem omejen vpliv trgovcev na regulirane cene ter promocije in ugodnosti, s katerimi želijo vsaj deloma zmanjšati stroške za kupce. »V družbi Shell Adria razumemo, da višje cene energentov in splošni življenjski stroški predstavljajo pomemben izziv za številne posameznike in podjetja. Zavedamo se, da so potrošniki občutljivi na spremembe cen goriv, še posebej v obdobjih večje negotovosti na mednarodnih energetskih trgih. Ker so cene goriv v Sloveniji regulirane, imajo trgovci zelo omejen vpliv na njihovo oblikovanje. Kljub temu si prizadevamo, da bi kupcem z različnimi ugodnostmi in promocijami vsaj deloma pomagali znižati stroške mobilnosti. Trenutno tako izvajamo nagradno igro, v kateri lahko sodelujoči osvojijo do 2.000 evrov goriva, vsak četrtek pa lahko vozniki dizelskih vozil premium gorivo Shell V-Power Diesel točijo po ceni običajnega dizelskega goriva. Na ta način želimo kupcem ponuditi dodatno vrednost in ugodnosti tudi v času višjih cen energentov. Razmere na svetovnih energetskih trgih pa ostajajo kompleksne in nepredvidljive, zato bo gibanje cen tudi v prihodnje v veliki meri odvisno od globalnih dejavnikov, na katere posamezni trgovci nimamo neposrednega vpliva.«

Petrol: učinka bojkota ni mogoče napovedati vnaprej

Obrnili smo se tudi na druge naftne trgovce, a se Maxen in Petrol na naša vprašanja nista odzvala. Pri Petrolu pa so se na poziv odzvali za ObaloPlus in poudarili, da so z akcijo seznanjeni iz medijskih objav. Tudi v Petrolu poudarjajo, da visoke cene goriv predstavljajo obremenitev za gospodinjstva in podjetja. Ob tem pa opozarjajo, da Petrol sam ne določa maloprodajne cene reguliranih goriv. 

Na cene po njihovih navedbah pomembno vplivajo gibanje cen naftnih derivatov na mednarodnih trgih in referenčne borzne kotacije. Pri reguliranih gorivih se maloprodajna cena oblikuje po predpisani metodologiji ter vključuje tudi davke, trošarine in druge predpisane dajatve. Pri Petrolu opozarjajo tudi na možnost, da bodo vozniki točenje goriva zgolj prestavili. Če nekdo v soboto ne bo napolnil rezervoarja, lahko to stori dan prej ali pozneje, zato enodnevnega zmanjšanja obiska ni mogoče avtomatično enačiti z zmanjšanjem skupne prodaje.

Kaj bo prinesla sobota?

Tako ostaja ključno vprašanje, koliko voznikov bo poziv v soboto dejansko upoštevalo in ali bo morebitni manjši obisk bencinskih servisov opazen tudi v skupni prodaji goriva. Ob tem je pomembna razlika med vplivom trgovcev in dejavniki, ki določajo regulirano ceno. Pri osnovnem bencinu in dizlu na servisih zunaj avtocest država določa najvišjo dovoljeno maloprodajno ceno po predpisani metodologiji, trgovci pa imajo pri njenem oblikovanju omejen vpliv.

Sobotni bojkot bo zato predvsem pokazal, kakšen bo odziv potrošnikov in ali se bo ta odrazil tudi v prodaji. Njegov dejanski gospodarski učinek bo mogoče ocenjevati šele po koncu akcije, ko bo mogoče podatke primerjati z običajnimi vzorci prodaje, prometom in drugimi okoliščinami. Za zdaj pa ostaja dejstvo, da je dizel prvič presegel psihološko mejo dveh evrov za liter. Za 50 litrov je treba po trenutno veljavni regulirani ceni odšteti več kot 100 evrov.