Dnevnik za otrokove najgloblje skrivnosti

Osebni dnevnik posamezniku omogoča iskreno izražanje lastnih občutkov, samospoznavanje in analiziranje osebnih doživetij, ob tem pa ni deležen nikakršnih obsodb drugih. Znano je, da zadrževanje ali celo zanikanje občutkov privede do različnih posledic, tudi duševnih stisk.

Če mislimo, da bodo z neizražanjem čustev ta izginila, se motimo. Občutki najpogosteje ne izginejo, temveč podzavestno vplivajo na naše življenje, piše hrvaški portal 24sata.

Zato je pisanje dnevnika med mladimi priporočljivo, saj z njim razrešijo marsikatero težavo, si že sami odgovorijo na različna vprašanja in lažje izražajo svoje občutke. Najpogosteje mladi pisanje dnevnika začnejo pri 12 letih, na začetku adolescence. V dnevniku izrazijo svoje želje, fantazije in načrte, ki so v svetu odraslih pogosto zatrti. Hkrati je dnevnik zatočišče misli, čustev in želja. 

Odraščanje in potiskanje vase

S terapevtskim učinkom pisanja dnevnika se je ukvarjal tudi ameriški psiholog James Pennebaker, ki je ugotovil, da pisanje dnevnika očitno vpliva na psihološko stanje človeka. Osebe, ki so pisale dnevnik, so bile v boljšem psihofizičnem stanju kot tiste, ki tega niso počele, je ugotovil Pennebaker.

Otroci čustva svobodno in glasno izražajo, medtem ko starejši ta vedno bolj potiskajo vase. Zato je priporočljiva spodbuda staršev, da otrok piše dnevnik, kljub temu da nekateri starši težko razumejo, da ima njihov otrok svoj svet, ki mu zaupa najgloblje skrivnosti.