
Galerija

Eden najbolj izpostavljenih slovenskih direktorjev Marko Podgornik Verdev je znova dvignil prah. Tokrat z ostrim zapisom, v katerem je brez olepševanja zapisal: »Na RTV Slovenija nisem zaželen.« Njegova petkova objava, kot pravi sam, je bila »krik duše«, s katerim je javno izrazil, da ne zmore več prenašati ravnanja aktualne vlade. Odziv je bil silovit, po njegovih navedbah je zapis dosegel več kot 390.000 ljudi, zbral več kot 1,4 milijona ogledov in več kot 22.000 interakcij.
Verdev trdi, da ni pričakoval takšnega odziva. Poudarja, da ni nastopil proti zaposlenim niti proti višjim plačam ali regresu, temveč proti, kot pravi, pomanjkanju dialoga. »Jasno sem povedal, da si želim dialoga, ne diktature,« je zapisal. Prepričan je, da gospodarstvu ne more vladati nekdo, ki ga ne razume, saj v nasprotnem primeru, kot opozarja, »drvimo proti revščini vsi«.
V nekaj dneh se je znašel v številnih medijih. V ponedeljek je o njegovem zapisu poročala tudi oddaja 24ur, kjer je podal izjavo. V zapisu namiguje tudi na morebitne poskuse diskreditacije. Spomnil je, da je javno govoril o svoji preteklosti – o odvisnosti, istospolni usmerjenosti, okužbi z virusom HIV in zdravljenju na psihiatriji. Omenil je kazenski postopek iz leta 2018, v katerem naj bi bil obtožen goljufije in povzročitve stečaja podjetja, a poudarja, da je bil lani pravnomočno oproščen vseh obtožb.
Očita, da na nacionalni televiziji vladata cenzura in politični pritisk. Spomnil je še na dogodek v Mariboru, kjer so se srečali gospodarstveniki. Ko je na oder stopil bančnik Blaž Brodnjak in zbrane pozval, naj Verdeva podprejo, naj bi kamere nacionalke po njegovih besedah ugasnile, snemalna ekipa pa odšla. Posebej ga skrbi odziv podjetnikov. Piše, da mu mnogi izražajo podporo, a hkrati dodajajo, da se javno ne bodo izpostavili. »V kakšni državi živimo, če morajo podjetniki molčati, da sploh lahko preživijo?« se sprašuje. Svoj pogled na družbo je opisal brez zadržkov: »V odnosu do malega človeka sem levičar. V odnosu do raznolikosti in vključenosti sem glasen in ne popuščam. Po podjetniški plati pa sem desničar.« Opozarja, da brez podjetništva ni napredka, in postavlja ostro dilemo o prihodnosti države. Na koncu zatrjuje, da ne išče konflikta, temveč pogovor. A če ga, kot pravi, ni mogoče voditi niti na nacionalni televiziji, potem imamo kot družba resen problem.