Že od nekdaj cveti na Bizeljskem. FOTO: Lea Babič
Vse polno je je tudi na Svibnem. FOTO: Mateja Kotnik
Levo je kaša navadne ajde, desno tatarske. FOTO: Prehrana.si
Ajdovi žganci so slovenska nacionalna jed. FOTO: Getty Images
Ob svetovnem dnevu ajde je Inštitut za nutricionistiko predstavil še kako pomembne in odmevne znanstvene izsledke o tatarski ajdi. Kot vemo, se v prehrani uporabljata dve vrsti ajde, navadna in tatarska. V sodelovanju s Kitajsko akademijo kmetijskih znanosti (CAAS) v Pekingu so raziskali dednino tatarske ajde in razkrili njen izvor, tudi tiste, ki jo gojimo v Sloveniji.
V letu 1815 in pozneje je bila pri nas huda lakota zaradi klimatskih sprememb, ki jih je na severni polobli povzročil vulkanski pepel ob izbruhu indonezijskega vulkana Tambora. Tatarska ajda pa je bila ena redkih poljščin, ki so uspevale v neugodnih razmerah. Baron Žiga Zois je s širjenjem semen tatarske ajde med kmeti reševal ljudi pred lakoto, v spomin nanj pa so jo poimenovali kar cojzla. Po nekaj letih, ko je huda lakota minila, so pri nas tatarsko ajdo postopoma prenehali pridelovati, se je pa ta odporna rastlina ohranila kot plevelna, in sicer v posevkih med Slovenci bolj znane navadne ajde.
Sicer pa je stroka šele v zadnjih letih ugotovila, da tatarska ajda uspeva v resnično sila skromnih pridelovalnih razmerah prav zaradi svoje sestave. Izjemno bogata je namreč z antioksidantom rutinom: ima ga tudi do 100-krat več kot navadna ajda.
V sodelovanju s Kitajsko akademijo kmetijskih znanosti v Pekingu pa so, kot rečeno, raziskali dednino tatarske ajde in razkrili tudi njene potenciale za uporabo v prehrani ljudi. Iz slovenskih vzorcev in iz vzorcev z območja nekdanje svilne poti so izolirali dedno snov DNK. Šele sodelovanje slovenskih in kitajskih znanstvenikov je naposled pripeljalo do ugotovitve, da izvira z območja Himalaje, da pa so jo najverjetneje pripadniki manjšinskega ljudstva Ji ob selitvi na območje jugozahodne Kitajske pred približno 3300 leti prinesli s seboj.
Kruh in žganci
V slovenski prehrani že dolgo uporabljamo dve vrsti ajde, navadno in tatarsko. Obe izvirata z območja Himalaje: medtem ko navadna tam uspeva na zmernih nadmorskih višinah, uspeva tatarska tudi na višinah prek 4000 metrov. V Sloveniji ima ajda v prehrani večstoletno tradicijo in predstavlja pomemben del kulinarične dediščine. Najbolj znane jedi so ajdova kaša, ajdovi žganci in ajdov kruh z orehi. Obstaja pa tudi veliko lokalnih specialitet, kot so kobariški in bovški ajdovi krapi.
Slovenski znanstveniki so s kitajskimi kolegi tudi večkrat obiskali visokogorska območja, kjer živijo pripadniki ljudstva Ji. Na terenu so proučevali genetsko pogojene značilnosti tatarske ajde, načine pridelovanja in uporabe. Rezultati analiz dedne snovi DNK so pokazali, da se je tatarska ajda ob širjenju mongolskega imperija širila naprej, tudi do območja sedanje Slovenije in seveda še naprej po svetu. Podatki o genetski sestavi in širjenju tatarske ajde se tudi zelo dobro ujemajo z zgodovinskimi podatki o selitvah ljudstev.
Država naklonjena
Tatarsko ajdo od leta 2000 znova pridelujemo tudi v Sloveniji, še zlasti na ekoloških kmetijah na Dolenjskem in v Beli krajini. V ta namen se izvaja projekt Lokalno pridelana ajda kot surovina za proizvodnjo kakovostnih živil, s katerim želijo podpreti kmetovalce in živilsko industrijo pri bolj učinkovitem gojenju in uporabi ajde in tatarske ajde v proizvodnji visokokakovostnih živil. Projekt financira država.
Zanimivo, da je pri nas še vedno ohranjena najbogatejša biotska raznovrstnost tatarske ajde, najti je moč celo takšne vzorce, ki jih ne boste našli niti na izvornih rastiščih v Himalaji.
Rezultate raziskav so objavili v knjigah in drugih mednarodnih publikacijah, znanstvena in strokovna dela pa so objavljena v slovenščini, angleščini, nemščini, japonščini in kitajščini. Še več, v vrhunskih uglednih znanstvenih revijah Genome Biology in Molecular Plant. Nadaljnje raziskave v sodelovanju s CAAS pa bodo usmerjene v proučevanje vsebnosti aktivne sestavine (2-HOBA oziroma s polnim imenom 2-hidroksibenzilamin), ki je po rezultatih vseh mednarodnih znanstvenih raziskav še posebno koristna za zdravje.
Pri nas je moč najti celo takšne vzorce tatarske ajde kot v Himalaji.
Copyright © Slovenske novice 2025. Vse pravice pridržane.
