Dobili smo dan Triglava

Poslanci so s 45 glasovi za in 35 proti sprejeli novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Z njo so uvedli nov državni praznik, dan Triglava, ki ga bomo zaznamovali 7. avgusta. Praznik ne bo dela prost dan.

Predlog so v parlamentarni postopek konec lanskega leta vložili poslanci Svobode, SD in Levice, veliko vlogo pri tem pa so imele tudi Slovenske novice, ki so se že od začetka aktivno zavzemale, da bi bil 7. avgust dan Triglava. Tega dne leta 1895 je Jakob Aljaž na vrhu Triglava postavil znameniti stolp. Prav Aljažev stolp je po navedbah predlagateljev brezčasen simbol slovenske samostojnosti, odpora proti potujčevanju in narodne identitete. Predlagatelji prav tako menijo, da si Triglav kot temeljni simbol slovenskega naroda zasluži mesto v koledarju državnih praznikov.

Aktualna koalicija je v parlamentarnem postopku ta predlog sicer še razširila. Koalicijski poslanci so namreč na seji matičnega odbora z dopolnilom posegli v poimenovanje praznikov Prekmurcev in Primorcev. Predlagali so, da se iz imena praznika priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom briše »priključitve Prekmurja«, v imenu praznika priključitev Primorske k matični domovini pa bi »priključitev« nadomestila beseda »vrnitev«.

V okviru novih poimenovanj, ki so bila v četrtek izglasovana, bomo v Sloveniji odslej 17. avgusta zaznamovali praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 15. septembra pa praznik vrnitve Primorske k matični domovini.

Tem(p)elj našega ponosa

A pojdimo nazaj k Triglavu. Ideja o prazniku, dnevu Triglava, se je 7. avgusta lani, torej na dan, ko je Jakob Aljaž pred 130 leti postavil stolp, porodila Marku Viduki iz Stare Fužine v Bohinju. Najprej je pobudo za razglasitev praznika Triglava kot državnega praznika poslal v kabinet predsednice države Nataše Pirc Musar, zatem še na naslove vseh poslanskih skupin državnega zbora.

Triglav je za Slovence več kot gora. Kdor je stal na vrhu, ve, zakaj. Je simbol slovenskega naroda, ki se dviga visoko nad našim vsakdanom in nas že več kot stoletje združuje v občutkih skupne pripadnosti. Tam zgoraj človek začuti povezanost s celotno domovino – od obale do Prekmurja, od ravnic do najvišjih skalnih vršacev. Triglav je tudi simbol naše narodne enotnosti, gora, ki nas združuje, in ne razdvaja.

Ko je Jakob Aljaž pred 130 leti na vrhu postavil kovinski stolp, to seveda ni bilo naključje. Postavil ga je, da je nemškemu življu, ki je hotel v tistem času zagospodariti tudi po naših hribih, pokazal, da je to slovenska gora. A verjetno si priljubljeni dovški župnik leta 1895 ni niti v sanjah predstavljal, da bo njegovo dejanje nekoč postalo ena najsvetlejših točk naše zgodovine in naše narodne zavesti ter da je postavil tudi temelj (s stolpom pa tudi tempelj) našega ponosa. Prav tako ni bilo naključje, da je na vrhu Triglava tik pred osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 prvič v zgodovini zaplapolala slovenska trobojnica.