Dolenjci in Belokranjci gradijo hospic, šele drugega v državi, potrebovali bi jih veliko več

Konec decembra je osem dolenjskih občin podpisalo dogovor za gradnjo hiše hospic, ki bo šele druga tovrstna ustanova v Sloveniji. Poleg Mestne občine Novo mesto, ki je nosilni partner in ki je k sodelovanju povabila 14 dolenjskih in belokranjskih občin, so dogovor podpisali župani in županja občin Črnomelj, Žužemberk, Semič, Straža, Šmarješke Toplice, Mirna Peč in Škocjan.

Prim. dr. Marija Masten (1911–1981), prva slovenska kirurginja, ki je pomembno zaznamovala razvoj medicine in kirurgije na Dolenjskem ter je velik del svojega poklicnega življenja posvetila skrbi za bolnike v novomeški bolnišnici, bi zagotovo z zadovoljstvom sprejela odločitev osmih županov. Ti so namreč sprejeli pobudo Mestne občine Novo mesto, da bi hospic postavili na mestu stavbe nekdanjega vrtca Lešnica pri Otočcu, kjer je bila prvotno stanovanjska hiša naše prve kirurginje in jo je podarila občini. »Odločitev za gradnjo hiše hospic je na eni strani osebno prepričanje,« pravi novomeški župan Gregor Macedoni o razlogih za ta projekt. »Na širši, družbeni ravni pa gre za zavedanje, da s tovrstnimi ustanovami družba ob zaključku posameznikovega življenja pokaže humanost, človečnost in odnos do sočloveka.«

Hospici niso negovalne bolnišnice, ampak so namenjeni bolnikom z neozdravljivimi boleznimi, pri katerih se je zdravljenje zaključilo in ki so v zaključni fazi življenja, potrebujejo pa lajšanje simptomov ter zagotavljanje človekovega dostojanstva. »V hiši hospic je vsak uporabnik obravnavan celostno, ne zgolj kot fizično, ampak tudi kot čustveno, duhovno in socialno bitje,« pravi Novomeščan Jani Kramar, strokovni sodelavec Slovenskega društva hospic: »Posebno pozornost posvečamo tudi svojcem in prijateljem, tako pred kot po smrti uporabnika.« Drugi slovenski hospic – za zdaj edini je v Ljubljani – bodo postavili na 2000 kvadratnih metrov veliki parceli nad Krko, kjer sedaj stoji 350 kvadratnih metrov velika stavba. Lokacija je mirna, malce odmaknjena, a obenem blizu Novega mesta, avtoceste in bodoče tretje razvojne osi. Dotrajano stavbo bodo porušili in zgradili novo, ki bo prilagojena potrebam neozdravljivo bolnih, njihovim svojcem, zaposlenim in prostovoljcem.

»Na občini smo najprej razmišljali, ali bi se projekta lotili sami, potem pa smo ugotovili, da je pomembno regijsko sodelovanje,« pravi Gregor Macedoni. Občine, ki bodo glede na število prebivalcev sodelovale pri gradnji, ne bodo postale solastnice stavbe, ampak bo hospic nekaj časa namenska solastnina. Po ocenah bo gradnja stavbe stala 1,2 milijona evrov, s tem da imajo 480.000 evrov že rezerviranih iz naslova presežkov Dolenjskih lekarn iz preteklih let, računajo pa tudi na donacije. Po načrtih bo letošnje leto namenjeno projektiranju, prihodnje leto bodo gradili, po optimističnih napovedih bo ta ustanova začela delovati leta 2028. »Delovanje hospica sistemsko še ni urejeno,« opozarja Gregor Macedoni in razloži, da se bodo do sistemske ureditve zgledovali po ljubljanski hiši hospic, ki deluje v okviru in s finančno podporo Ljubljanskih lekarn. V dolenjskem primeru bodo za to skrbele dolenjske občine, ki so soustanoviteljice Dolenjskih lekarn, s presežki, ki so namenjeni razvoju zdravstvene dejavnosti in preventivi. V Novem mestu računajo, da se bo potrebam prilagodila tudi zakonodaja, tako da bo s sistemskim financiranjem poskrbljeno za delovanje hospicev, ki pomagajo ne le neozdravljivo bolnim, ampak tudi njihovim svojcem.