Dolgotrajni postopki neprivlačni za tuj kapital

LJUBLJANA – Od začetka ekonomske in družbene krize je slovenska politika dobila novo krilatico, ki naj bi državo potegnila iz krize. Pomagale naj bi investicije in vlaganja, domača ali tuja. A resnica je drugačna, saj se prepogosto zaplete pri birokraciji, zaradi česar se tuji investitorji obračajo drugam.

Raziskava, ki so jo opravili za oddajo Pogledi Slovenije, je pokazala, da bo politiko in javnost prej minilo veselje do promoviranja domačih in tujih vlagateljev, kot bomo spremenili način delovanja. Vlagatelji so namreč sprejeti kot tajkuni, ki bodo zaslužili milijone na račun ljudi, srečujejo pa se z birokratskim aparatom, ki v boju za svoj status ne upošteva navodil ministra ali vlade.

Prehitevajo nas Makedonci

Podjetje Bisol, ki se ukvarja s proizvodnjo fotonapetostnih modulov, pri širitvi svoje proizvodnje razmišlja, ali se mu ne bi bolj splačalo, da bi obrat odprlo v Makedoniji, kjer bo za 14 hektarov zemljišča moralo plačati 1000 evrov najemnine na leto. Plačevanja davkov bi bilo podjetje oproščeno kar 10 let. Za enak obrat v Sloveniji bi dobilo 40 odstotkov od države (sofinanciranje), davkov pa ne bi plačevalo pet let. Podjetje bi sicer takoj odprlo od 100 do 150 novih delovnih mest, v prihodnjih petih letih pa tudi do 750, so kot primer navedli v oddaji.

Žerjav je ob tem poudaril, da gre za dva problema: okolje (davki, obremenitev dela) in ponudbo. Prepričan je, da je vlada usmerjena v ustvarjanje bolj konkurenčnega okolja. Ob tem pa je še poudaril nujno usposobitev Japtija (Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije, op. a.), ki bo tujim investitorjem ponudil vsa potrebna dovoljenja.

Kdaj bo gradbeno dovoljenje?

Pečečnik je zanikal, da bi Slovenija tekmovala z Makedonijo, saj država ne more podjetju omogočiti takšnih olajšav, kot mu jih ponuja Makedonija. Po njegovem mnenju je zato treba spremeniti zakon.

Rupert Gole je na vprašanje, kaj zahtevajo tuji investitorji, odgovoril, da predvsem natančne podatke, kdaj bodo dobili gradbeno dovoljenje.

Razpad sistema?

Joc Pečečnik je poudaril, da morajo bodoči ministri spremeniti okoliščine. Ob tem je omenil, da zaradi zapletenih postopkov še sam ne ve, ali bo dobil gradbeno dovoljenje. »To zagotovo ni dobra popotnica za domače in tuje investitorje,« je poudaril. Poudaril je, da gre za razpad sistem, ki ga nekateri uradniki izkoriščajo v svojo korist.

Peter Žigante je opozoril, da v podjetju nikakor ne bi bilo uspešno, če bi direktor nekaj naročil, delavec pa naredil po svoje. »Ne gre za splet okoliščin. Gre za sistem, v katerem lahko podrejeni državni uslužbenec naredi drugače, kot naroči minister ali vlada,« je poudaril in izrazil ogorčenje, da ti uslužbenci še vedno dobivajo denar iz državnega proračuna. Spremembe bodo po njegovem težke, poudarek pa bo moral biti predvsem na zaupanju.

Jasnejši predpisi

Minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač je poudaril, da je ureditev postopkov vzel kot oseben izziv. Urediti jih namerava v pol leta, sicer bo to nalogo prevzel nekdo drug. »Problem je na ravni uradništva, ker so se komplicirani predpisi in postopki ponavljali več let. V Evropi veljajo enake regulative kot pri nas, pa zadeve delujejo drugače,« je dodal in pojasnil, da je država postala inštitucija, od katere se pričakuje, da bo bedela nad vsemi postopki. Takšen način dojemanja je treba, meni Černač, spremeniti, predpisi pa morajo postati jasni in pregledni, da jih bodo vsi razumeli.