Nekdanji romski svetnik, Zoran Grm. FOTO: Posnetek zaslona RTV
Direktor Finančne uprave Republike Slovenije, Peter Grum FOTO: Furs
Izdali so 1739 sklepov o izvršbi. FOTO: Posnetek zaslona RTV
Januarja je Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) na podlagi tako imenovanega Šutarjevega zakona začela izvajati izvršbe na denarno socialno pomoč pri dolžnikih, ki so v zadnjih letih večkrat kršili predpise in niso poravnali izrečenih glob. Izvršbe so bile izvedene na način, da so v posameznih primerih zajele celoten znesek denarne socialne pomoči, kar je pomenilo, da so nekatera gospodinjstva ostala brez sredstev za preživetje. Romska skupnost je opozorila predvsem na socialne posledice takšnega izvajanja zakonodaje. V javnih izjavah so izpostavili primere družin, ki so ostale brez osnovnih sredstev, ter zahtevali spremembe pri izvrševanju glob in večjo vključenost centrov za socialno delo.
Izvršbe so v praksi potekale tako, da je Finančna uprava dolžnikom in njihovim bankam izdala sklepe, na podlagi katerih je banka z računov odtegnila sredstva, vključno sredstva iz naslova denarne socialne pomoči. Nekateri prejemniki zato niso mogli dvigniti niti dela socialne pomoči, ki je namenjena minimalnemu socialnemu preživetju.
Po sestanku predstavnikov vlade, Finančne uprave Republike Slovenije in centrov za socialno delo so se pristojni dogovorili o spremembah pri izvrševanju glob iz naslova denarne socialne pomoči, so poročali na RTV Slovenija. Prejemnikom bo omogočeno obročno odplačevanje neporavnanih obveznosti, izvršbe pa bodo v prihodnje izvedene tako, da ne bodo samodejno bremenile celotnega gospodinjstva. Največ sklepov o izvršbi je bilo izdanih v Ljubljani, regijsko pa izstopa jugovzhodna Slovenija. Nekdanji romski svetnik Zoran Grm je ob tem opozoril na stisko ljudi, ki so ostali brez sredstev. »Tisti ljudje, ki so januarja ostali brez vsega, se sprašujejo, kako naprej. Se pa zavedamo, da smo dolžni davčni in smo pripravljeni plačati, ne pa vse, ampak čim manjše obroke, da bodo lahko družine preživljale.«
Denarna socialna pomoč je zakonsko določen socialni transfer, namenjen zagotavljanju minimalnih življenjskih pogojev posameznikom in družinam, ki brez nje ne morejo preživeti. Gre za sredstva, s katerimi upravičenci krijejo osnovne stroške, kot so hrana, bivanje in nujni življenjski izdatki. V ustaljeni praksi so takšni socialni transferji praviloma izvzeti iz izvršb, saj so namenjeni preživetju in ne poravnavi dolgov. Šutarjev zakon pa je uvedel izjemo, ki v določenih primerih omogoča poseg tudi v denarno socialno pomoč.
Pravno podlago za izvršbe je pojasnil generalni direktor Finančne uprave Republike Slovenije, Peter Grum. Poudaril je, da je možnost izterjave glob tudi iz denarne socialne pomoči omogočila nova zakonodaja, ki se nanaša na ponavljajoče se kršitelje. »Gre za zavezance, pri katerih je bil v zadnjih dveh letih predlog za izvršbo vložen vsaj trikrat.« Med 8. in 23. januarjem je Finančna uprava izdala 1.739 sklepov o izvršbi za 1.070 dolžnikov in izterjala približno 126.000 evrov. Ukrep je številne potisnil v socialno stisko, kar so zaznali tudi centri za socialno delo.
Direktorica Centra za socialno delo Dolenjska in Bela krajina Irena Kralj je povedala, da so se v tem obdobju nanje obrnili številni uporabniki. »Primeri so bili zelo različni. Nekaterim je bila odvzeta celotna denarna socialna pomoč, drugim le del.« Dodala je, da so uporabnike v stiski napotili tudi na dobrodelne organizacije. Med predlaganimi rešitvami je ločitev transferjev, ki bi omogočila, da se izvršba nanaša zgolj na del sredstev posameznega prekrškarja. Na ministrstvu ob tem opozarjajo, da je za takšno ureditev potrebna prilagoditev informacijskih sistemov.
Ločitev transferjev
V okviru dogovorjenih sprememb je bila kot ena ključnih rešitev predstavljena ločitev socialnih transferjev znotraj gospodinjstva. Po zdajšnji ureditvi se denarna socialna pomoč izplačuje v enkratnem znesku za vse družinske člane, kar pomeni, da izvršba na sredstva enega posameznika prizadene celotno gospodinjstvo. Predlagana sprememba predvideva, da bi se posamezni deli pomoči obravnavali ločeno, tako da bi se izvršba nanašala le na sredstva osebe, ki je storila prekršek, medtem ko bi preostali člani gospodinjstva še naprej prejemali pripadajočo pomoč. Takšna ureditev zahteva prilagoditev informacijskih sistemov in tesnejše usklajevanje med Finančno upravo in centri za socialno delo.
Copyright © Slovenske novice 2025. Vse pravice pridržane.
