Domače pasme kot blagovna znamka

Pred dnevi je bila v Poreču konferenca z naslovom Avtohtone istrske pasme – identiteta, proizvodnja in blagovna znamka Istre. Organizirala sta jo hrvaška agencija za razvoj istrskega podeželja (AZRRI) ter Jutarnji list. Tam so se zbrali predstavniki državnih, regionalnih in lokalnih oblasti, strokovnjaki za kmetijstvo in razvoj podeželja, pa tudi tisti, ki se ukvarjajo z ohranjanjem avtohtonih istrskih pasem ter njihovim povezovanjem s trgom, gastronomijo in turizmom.

V ospredju je bilo sporočilo, da avtohtonih pasem še zdaleč ne gre razumeti zgolj kot del neke tradicije, pač pa tudi kot pomemben razvojni potencial Istre. Prav zato so govorci drug za drugim poudarjali, kako ohranjanje boškarina, istrske ovce, koze in osla ne pomeni samo varovanja istrske kulturne dediščine, ampak gre za ustvarjanje trajnostnega gospodarskega modela, ki bo temeljil na pristnosti, proizvodnji z visoko dodano vrednostjo ter prepoznavni regionalni identiteti.

Na konferenci v Poreču je Danijela Bojkovski (desno) predstavila slovenske izkušnje pri varovanju avtohtonih živalskih pasem. FOTO: Vanesa Pandžić/Cropix

V razpravi je sodelovala tudi slovenska predstavnica Danijela Bojkovski z ljubljanske biotehniške fakultete, ki je obenem nacionalna koordinatorica za varstvo živalskih in genskih virov Slovenije. Predstavila je, kako Slovenija varuje avtohtone pasme in kakšne so pri tem naše izkušnje.

Jedro tradicije

»Menim, da so lahko istrske pasme, povezane z gastronomijo, dober zgled tudi drugim državam. Spremljamo te dobre prakse, sodelujemo pri projektu, v okviru katerega zbiramo seveda tudi dobre primere iz celotne Evrope, in prav istrski bo zelo pomemben še za druge evropske države. V Sloveniji imamo, denimo, 14 avtohtonih pasem, sistem je urejen prek nacionalnih programov varstva biotske raznovrstnosti v živinoreji in zdaj smo že v sedmem petletnem programu. Nekatere naše pasme so se v primerjavi z osnovno populacijo povečale tudi za petkrat. Učimo se lahko drug od drugega. V okviru našega evropskega omrežja in FAO vedno poudarjamo ravno pomen čezmejnega sodelovanja. Pri pasmah, ki so zgodovinsko in geografsko skupne, je namreč zelo pomembno, da državi sodelujeta. Imamo nekaj skupnih pasem, kot sta istrsko govedo in istrska pramenka,« je dejala Bojkovskijeva.

Na vprašanje, koliko ljudi pozna avtohtone pasme, je odgovorila, da so v Sloveniji pred nekaj leti izvedli raziskavo o prepoznavnosti naših avtohtonih pasem, rezultat pa jih je presenetil. »Zelo malo ljudi jih pozna in ve, kakšne so njihove prednosti, zato nas na tem področju čaka še veliko dela. Del ljudi ve, kaj jedo in kaj dobijo na krožnik. Mladim pa moramo predstaviti, da so avtohtone pasme naše javno dobro in da delajo za nas, da skrbijo za našo krajino. Mlade zelo skrbi njihovo zdravje in ta vidik moramo promovirati, pri tem pa se morata vključiti tudi ministrstvi za zdravje in šolstvo. V Sloveniji število kmetij upada, prav tako upada število mladih, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Istra ima morda prednost, ker ima zelo veliko turizma in lahko trži izdelke,« je še dejala Bojkovskijeva.

Razprava je pokazala, da imajo avtohtone istrske pasme tako gospodarsko kot kulturno vrednost, njihov razvoj pa bo odvisen predvsem od reševanja konkretnih vprašanj: od zemljišč, logistike, strokovne podpore, tržnega vrednotenja do vključevanja mladih. Udeleženci so se strinjali, da brez sistemske podpore in jasne razvojne politike ne bo mogoče ohraniti ne proizvodnje ne okusa, ki zaznamuje jedro istrske tradicije.