Tako kot še marsikje po svetu so minulo soboto tudi po reki Ljubljanici v Ljubljani zapluli zmajevi čolni, s katerimi se Kitajci že več kot 2000 let spominjajo svojega pesnika in državnika Qu Yuana, ki je simbol domoljubja in pokončnosti. »Legenda pravi, da je naredil samomor leta 280 pred našim štetjem, ker je sovražnik zavojeval njegovo mesto. Vrgel se je v reko,« je razložila sinologinja Naila Sluga. Ko so ljudje slišali, kaj je naredil priljubljeni pesnik, so skočili v čolne in začeli z vesli tolči po vodi, da bi odgnali ribe, obenem pa so začeli v vodo metati riž, da bi jih privabili, oni pa bi imeli čas, da najdejo truplo ljubljenega pesnika.
Iz tega se je razvilo tekmovanje zmajevih čolnov z zmajevimi glavami, član posadke je tudi bobnar, ki spodbuja veslače; po Ljubljanici so pluli tudi čolni z replikami glav zmajev z Zmajskega mostu. Spomin na kitajskega pesnika je potekal ob spremljavi kitajske hrane, obvezni so zlasti tradicionalni riževi cmoki zongzi, ki so eden od simbolov tega pomembnega praznika.
Sinologinja Naila Sluga in veleposlanica Yan Kang vidita velike podobnosti med pesnikom Qu Yuanom in županom Ivanom Hribarjem.
Sodnik Jakob Marušič iz Kajakaške zveze Slovenije
Festival je eden od štirih najpomembnejših kitajskih tradicionalnih praznikov.
Ekipe niso bile zelo tekmovalno nastrojene, sestavljene pa so bile iz Kitajcev, ki živijo v Sloveniji, in Slovencev, ki delajo v kitajskih podjetjih. Vroče sobotno dopoldne so izkoristili predvsem za prijetno druženje na bregu Ljubljanice.
Kitajska veleposlanica v Sloveniji Yan Kang je povedala, da je festival zmajevih čolnov eden od štirih najpomembnejših kitajskih tradicionalnih praznikov. Spomladi slavijo pomladni festival ali kitajsko novo leto, ki je najpomembnejši praznik na Kitajskem, drugi je festival lantern in zaključuje praznovanje novega leta, sledi festival zmajskih čolnov, zadnji pa je praznik sredine jeseni, ki je posvečen je polni luni, družinskim srečanjem in tradicionalnim luninim kolačem.
S pomočjo bobnarja ali bobnarke ekipe veslajo bolj usklajeno.
Ekipe so sestavljali Kitajci, ki živijo v Sloveniji, in Slovenci, ki delajo v kitajskih podjetjih.
Za Kitajce je še danes izjemno pomembno, da se ob festivalu zmajevih čolnov spomnijo vrednost, ki so z njim povezane: domoljubja in pokončnosti. »Mi imamo Qu Yuana, vi Slovenci, pa imate podobno zgodbo o ljubljanskem županu in diplomatu Ivanu Hribarju, ki je ob okupaciji Ljubljane leta 1941 v znak protesta storil samomor,« je poudarila sogovornica. Utopil se je v Ljubljanici, ker ni prenesel, da bi živel pod okupatorjem.
16 posadk se je pomerilo.
Slovensko-kitajsko sodelovanje
»Festival zmajevih čolnov ni le športni in kulturni dogodek, ki tu, v Ljubljani, pokaže slovensko-kitajsko sodelovanje, ampak je pomemben predvsem zaradi vrednost, ki jih predstavlja: domoljubje, solidarnost – ljudje morajo v čolnih sodelovati –, pa tudi medsebojna povezanost,« je dejala veleposlanica Yan Kang.
Preizkusili so se tudi v pisanju kitajskih pismenk.
Tekmovanje je že 18. potekalo pod prulskim mostom.
»Že 18 let ga organizirata Konfucijev inštitut Ljubljana in Kajakaška zveza Slovenije,« je povedala Naila Sluga. »Tokratna posebnost pa je, da tekmovanje velja tudi za državno tekmovanje zmajevih čolnov.« Festivala zmajevih čolnov se je udeležilo 16 ekip, slavila pa je posadka z imenom Gremo na Kitajsko, pred Niam niam garden in Kajak kanu klubom Ljubljana. Če bo rezultat zmagovalcev konkurenčen na mednarodni ravni, se bodo lahko državni prvaki udeležili letošnjega svetovnega tekmovanja zmajevih čolnov na Kitajskem, nam je razložil Jakob Marušič, sodnik Kajakaške zveze Slovenije.
