Dopust

Preden sem sedel k pisanju tele kolumne, sem si opral roke, za nohti je še vedno nekaj zemlje, in skuhal zasluženo kavo. Ker jaz sem na dopustu, pokuriti moram še nekaj dni starega, in ornk zmatran.

Če imate moški preveč časa in nič pametnega dela, vam oslarije ne grejo samo po glavi – to vam itak ves čas hodijo –, ampak jih še počnete, je rekla ljubljena in kazala s plevelom zaraščene hočejo-biti-gredice doli na vrtu. Saj ne, da mi je težko štihati, konec koncev gre za skupno, družinsko dobro, pridelali bomo domače vitamine – veliko vitaminov, sem premeril od nežne ženine roke odkazano kvadraturo –, toda sovražim drugi del posla: obrnjeno zemljo razbijati z motiko in pleti. V križu me daje bolj, kot bi se za leta spodobilo, in preden se mi uspe spet zravnati, si lahko z zobmi razvežem vezalke ...

Pavzo sem si pa tudi vzel, ker je prišel serviser za pomivalni stroj. Ta je imel garancije dve leti, crknil je po dveh letih in treh mesecih. Elektronika je fuč, 160 evrov, je rekel mehanik, ne splača se popravljati. Malo sem ga pobaral po firmah in je povedal dve, ki imata brez doplačila pet let garancije: »Kar teh dveh se oprimite. Stroji, ki jih zdaj delajo, v nobenem primeru ne zdržijo več kot pet, sedem let. Če imate srečo. Vse skupaj je en sam šrot, ne glede na ime.«

Pomivalni stroj bo moral počakati na naslednjo plačo. Ne bo pa čakal Shakespeare, krajše Šeki. Jutri ga peljem na kastracijo, veterinarka je rekla, da bo potem manj begal od doma pa še blagodejno vpliva na prostato. Ko sem to pripovedoval ženi, je rekla, da si velja zapomniti ...

V vsakem primeru so Šekijeva jajca cenejša od elektronike pomivalca.

Čakam tudi še serviserja za centralno peč. Tudi tej je odpovedala elektronika, je pa, hvala bogu, še v garanciji, in tudi kurilna sezona se je, še enkrat hvala bogu, končala.

Potem ko bom k mehaniku odpeljal še avto, servis zamujam že za nekaj tisoč kilometrov, se bo dopust končal. Zdaj veste, zakaj sem tako zmatran.

In brez d'narja. In potem, za lahko noč, pogledam teve, in sem še malo bolj utrujen. Psihično. Draga, rečem ljubljeni, daj še Zokiju štiharco v roke, Alenka naj pa z motikco za njim okopava. Bosta počela manj oslarij.