Tukajšnji svetniki bi morali že novembra obravnavati predlog odloka o občinskem prostorskem načrtu za območje deponije v Tuncovcu. A župan Branko Kidrič je točko o širitvi deponije z dnevnega reda seje, na katero so prišli tudi jezni krajani, umaknil. Ta teden je občina krajane, ki prej o prostorskem načrtu niso vedeli ničesar, povabila na javno predstavitev širitve deponije. Po dveh urah razprave je bilo jasno, da širitve nočejo. Deponijo ima podjetje LF v lasti Celjana Jerneja Rojca, ki je zemljišče leta 2020 odkupilo od Steklarne Rogaška. Ta je tam imela deponijo za svoj odpadni material. Rojc je leta 2024 odkupil še sosednjo parcelo, kamor želi širiti dejavnost odlaganja nenevarnih odpadkov. Leta 2019 je bil sprejet občinski prostorski načrt (OPN), ki širitev odlagališča omogoča, a je treba sprejeti tudi občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Pri tem pa je šlo veliko stvari precej narobe. Javnost o načrtih širitve namreč ni vedela ničesar. Povsem naključno so zadevo odkrili svetniki, ko sta bili javna razgrnitev in obravnava že mimo. Čeprav so nekateri svetniki zahtevali, da takoj glasujejo o predlogu širitve, saj so želeli to takoj zavrniti, o tem občinski svet ni odločal, ker je župan točko umaknil.
Kaj je moteče?
Ker se je javna obravnava OPPN že končala, je svetnico Andrejo Flucher zanimalo, zakaj je občina sploh sklicala predstavitev projekta: »Ali je to predstava za javnost ali s tem priznavate, da je bil postopek sprejemanja OPPN premalo transparenten, brez vključenosti javnosti?« Dodala je, da je bil postopek sicer morda formalno pravilen: »A dejstvo, da pripomb ni bilo, bi vas moralo skrbeti in morali bi se vprašati, kaj je šlo narobe. Kje so ljudje? Morda pa ste računali, da bo občinski svet kot po navadi dvignil roko.« Ves čas predstavitve so se oglašali krajani, da deponije v Tuncovcu nočejo, saj da že zdaj zelo smrdi. Pripravljavce odloka so zato povabili na kavo na teraso, da bi se o tem lahko prepričali. Oglasil se je tudi najbližji sosed Blaž Halužan: »Zadnja štiri leta nam ves čas smrdi. Zakaj so že zdaj postavili ograjo in posekali gozd? Tu so sami krokarji in podgane. Ali zato plačujem kaj manj za komunalo? Kaj imam od tega? Lahko nam v neskončnost prodajate zgodbe, nasedli pa vam ne bomo več.«
Javnost o načrtih širitve ni vedela ničesar.
Flucherjeva je poudarila: »Čigav interes je pomembnejši? Javni ali zasebni? Finančni ali okoljski? Ali bomo namesto turistov v Rogaško vozili smeti? Glede na današnjo razpravo in odziv občanov lahko ugotovite, da umestitve odlagališča Tuncovec v prostor ne bomo dovolili.« Pripravljavci odloka so priznali, da je res vprašanje, koliko ljudi bere spletne strani občine. Pojasnili so, da bodo vpliv deponije na okolje še zelo podrobno presojali na podlagi projektne dokumentacije, ko bo natančno znano, kako bo odlagališče videti. A vsi so poudarjali, da je bila odločitev o širitvi deponije že sprejeta v OPN leta 2019, tega sicer niso podprli vsi svetniki. Nekdo je opozoril tudi, da bi investitor lahko celo tožil za odškodnino, če svetniki OPPN ne bi sprejeli.
Smrad je od drugod
Na predstavitvi je bil tudi lastnik zemljišča in investitor Jernej Rojc. V izjavi za medije je povedal, da si želi, da bi krajani že prihodnji teden prišli na odlagališče, da bi jim pokazali, kaj že odlagajo, kje in kako je urejeno, kako skrbijo za varnost … Povedal je, da bodo tam odlagali ostanke po mehanski obdelavi kovin oziroma plastike: »To so odpadki iz naše rumene vreče. Kar je mogoče ponovno uporabiti, reciklirati, se uporabi, česar se ne da, pa gre na odlaganje. To je material, ki ga že odlagamo in bi ga tudi na novem odlagališču. Ničesar drugega.« Vsaj del smradu, o katerem govorijo krajani, bi lahko bil ceropit. To je kompozit, ki ga uporabljajo za prekrivanje odlagališč, je pojasnil Rojc: »To je mešanica pepela in blata iz čistilnih naprav. Vonj ima, ko se ga pripelje. Ko se vgradi, vonja ni več. Smrad, o katerem so nekateri govorili, pa ni od nas. Na tem območju je namreč tudi zbirni center za biološke odpadke, zato bi bilo treba preveriti situacijo.«
Direktor OKP Bojan Pirš je glede smradu iz zbirnega centra odgovoril: »Biološki odpadki ne smrdijo. Mogoče je malo neprijetnega vonja kot po kakšni silaži, po kislem, po siru.« Priznal pa je, da so njihovi redni gostje krokarji. Župana Branka Kidriča so pozvali, naj se izreče, ali je za ali proti deponiji ter kdaj bo dal predlog OPPN na sejo občinskega sveta v glasovanje. Čeprav je občina sklicala krajane na predstavitev, župan na njihova vprašanja ni odgovarjal. V izjavi za medije je povedal, da OPPN na februarski seji gotovo ne bo. Na vprašanje, kdaj bodo svetniki končno odločali o tem, pa je odgovoril, da »ko bomo proučili celotno situacijo«. Kakšne so ovire, da ne bi odločali takoj? »Postopke smo do zdaj vodili skladno z zakonodajo in jih bomo tudi v prihodnje.« Dodal je, da je tam odlagališče že najmanj 50 let: »Ko še ni bilo župana Kidriča. Če se to tam odvija že toliko let, je težko pričakovati, da od zdaj tega ne bo več.« Povedal je, da občina od deponije, ki je v zasebni lasti, ne dobi ničesar v proračun. Rojc na vprašanje, ali bi šel v odškodninsko tožbo, če OPPN ne bi bil sprejet, ni želel odgovoriti. Dodal pa je, da še vedno upa, da se bodo dogovorili: »Pripravljeni smo brezplačno prevzeti njihove odpadke, da se občanom znižajo cene položnic.« Rogaška Slatina je sicer koncesijo za to podelila družbi Simbio.