

Dr. Gregor Kavčič. FOTO: Kaja Grozina

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Splošna bolnišnica Novo mesto. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda



Ortopedski kirurg dr. Gregor Kavčič, ki je bil konec lanskega leta razrešen in odpuščen iz Splošne bolnišnice Novo mesto, je vložil tožbo zoper ustanovo. Po njegovih besedah tožba ni dejanje maščevanja, temveč zadnji mehanizem obrambe strokovnega in osebnega imena. »Tožbo sem moral vložiti, če ne zaradi drugega, zato, da se opere moje ime in da sodišče potrdi resnico. Vsak izmed očitkov je neutemeljen, jaz pa do danes nisem bil obiskan s strani nobenega organa, ki bi vodil kazenski postopek,« je dejal v pogovoru za naše uredništvo, ob tem pa poudaril, da pred odpovedjo ni prejel nikakršnega opozorila ali povabila na pogovor. Odpoved mu je bila vročena prek detektiva, brez predhodne komunikacije, kar je po njegovem mnenju v nasprotju z osnovnimi standardi delovnopravnega dialoga v javnih ustanovah. Ob tem je poudaril, da direktorica ni prišla niti na njegov zagovor: »Sedela je v pisarni nekaj metrov stran, pa ni prišla poslušat, kaj imam za povedati.«

V medijskem prostoru mu je bilo očitano, da je paciente iz javne bolnišnice usmerjal k zasebnemu koncesionarju in jih tam tudi sam operiral. Bolnišnica je v javnih izjavah poudarjala, da je šlo za sporno prakso, ki naj bi vplivala na čakalne sezname ter povzročila finančno škodo ustanovi. Prav čakalne vrste pa so ena izmed točk, kjer se po mnenju Kavčiča interpretacije razhajajo. V oddaji Tarča je zdravnik opozoril na napačno razumevanje pojma preskakovanja čakalnih vrst: »Preskakovanje bi bilo, če bi pacient številka 100 prišel na vrsto pred pacientom 50. To se ni zgodilo. Pacientom sem ponudil možnost operacije drugje, kar je moja dolžnost po pravilniku, če je čakanje daljše od dopustne meje. Pacienti so iz vrst izstopali, s čimer so dali prednost tistim za njimi.« Ob tem poudarja, da pacienti, ki so bili operirani na Otočcu, niso bili preusmerjeni iz bolnišničnega čakalnega seznama, temveč so v javni sistem vstopili preko njegove zasebne ambulante. »Pacienti niso last bolnišnice. To so ljudje, ki sem jih pripeljal v sistem in so želeli, da jih jaz operiram. Očitek, da sem bolnišnici jemal paciente, je zato absurden.«
Vodstvo Splošne bolnišnice Novo mesto je v javnih izjavah zatrdilo, da so bili čakalni seznami v decembru prečiščeni in posledično krajši. Po njihovih navedbah je bilo pred tem na seznamu dr. Kavčiča vpisanih skoraj 1300 pacientov, po pregledu pa jih je ostalo 700. Zdravnik ob tem vztraja, da je bilo zmanjšanje posledica izstopa pacientov iz vrste, ne njihovega brisanja, ter da skrajševanja seznamov ni mogoče enačiti s posegi v strokovno delo, temveč z organizacijskimi odločitvami, ki so bile sprejete brez njegovega sodelovanja.
»Če bi 150 evrov za ekipo sester odobrili, bi lahko v bolnišnici delali več.«
V jedru spora je tudi vprašanje dodatnega popoldanskega operiranja. Po dokumentaciji bolnišnice naj bi število posegov v rednem delovnem času »drastično padlo«. Zdravnik temu odgovarja z razlago iz organizacije dela in pogojev na oddelku: »Popoldne lahko operiraš več samo, če imaš ekipo in če je ta ekipa plačana. Medicinske sestre so zahtevale 150 evrov na operacijo za celotno ekipo, to je 18 sester. Dogovor je bil na sestanku potrjen, uradno pa nikoli odobren. Operater brez ekipe ne more operirati, četudi bi želel.« Očitke o finančnem oškodovanju bolnišnice zato označuje za manipulativne, saj bi se program lahko še povečal, če bi bili pogoji dogovorjeni in uradno potrjeni. »Če se že govori o manj dobička, potem je to odgovornost vodstva. Če bi 150 evrov za ekipo sester odobrili, bi lahko delali več in imeli še bolj pozitiven rezultat. Jaz bi lahko več operiral.«
Kavčič poudarja, da je v dopoldanskem delu rutinsko presegal normative: »Standard v Sloveniji je tri operacije na dan. Jaz sem rutinsko delal štiri, včasih pet. Če sem naredil dve, je bila ena dolga šest ur. Očitajo mi, da sem delal premalo. Nemogoče. Nimajo podatka niti argumenta.« Ob tem poudarja, da je bil lani celo najuspešnejši kirurg kolkov v državi, brez posegov, opravljenih izven rednega časa, pa drugi najuspešnejši v Sloveniji.

Vodstvo bolnišnice je v javnih izjavah zagotovilo, da ortopedski oddelek deluje »nemoteno in z enako kakovostjo«. V javnosti pa je kmalu po odpovedi zaokrožilo pismo ortopedskih kirurgov oddelka, v katerem so izrazili resno zaskrbljenost glede varnosti obravnave najtežjih primerov. Kavčič je v pogovoru opozoril, da so kolegi v pismu jasno zapisali, da se za zahtevne in revizijske operacije ne čutijo dovolj izkušene ter da mora vodstvo v takih primerih prevzeti odgovornost za morebitne zaplete. »Kolegi eksplicitno trdijo, da niso sposobni za težke primere in da naj vodstvo prevzame odgovornost za zaplete, ki bodo nastali. Če imaš pismo vseh kirurgov, da brez celotne ekipe in ustreznih pogojev ne morejo varno delati, potem je govoriti, da vse poteka normalno smešno,« je dejal.
Na uredništvu smo v procesu priprave članka preverjali tudi informacije o domnevni ovadbi, ki naj bi bila vložena zoper zdravnika. Na Policijsko upravo Novo mesto smo naslovili vprašanje, ali je bila prejeta kakršnakoli ovadba. Odgovorili so nam, da konkretnih informacij ne morejo razkriti in postopkov ne komentirajo.
»Skrbnika čakalne vrste sploh nismo imeli.«
Kavčič je izpostavil tudi organizacijsko ozadje čakalnih seznamov. Po pravilniku bi morala bolnišnica imeti imenovanega skrbnika čakalne vrste, odgovornega za upravljanje in razporejanje terminov. A kot zatrjuje, ta vloga v Splošni bolnišnici Novo mesto ni bila urejena. »Skrbnika čakalne vrste sploh nismo imeli. Opozarjali smo, pa ga nikoli nismo dobili, spet zaradi kadrovskega varčevanja. Paradoks je, da je bil uradno odgovoren za čakalne vrste kar strokovni direktor – torej če bi kdo moral pojasnjevati nepravilnosti, bi to moralo biti vodstvo, ne zdravnik,« je poudaril. Glede njegovih navedb smo se v uredništvu obrnili tudi na Splošno bolnišnico Novo mesto, kjer smo zaprosili za dodatna pojasnila o organizaciji skrbništva čakalnih seznamov, njihove odgovore pa bomo objavili ločeno in v celoti, ko jih prejmemo. O utemeljenosti odpovedi in razrešitve bo odločalo sodišče. Do pravnomočne odločitve ostajajo v ospredju argumenti obeh strani, končno presojo pa bo podala sodna veja oblasti.
Preberite tudi:
Ne le zdravnika, ki je zlorabljal čakalne vrste, sankcije bodo dolete tudi medicinsko sestro
Novomeška bolnišnica leto 2025 zaključila pozitivno, Kavčič že dal pritožbo na izredno odpoved