LJUBLJANA – Za to, da bo že 2. januar 2017 znova lahko praznik, predvsem pa, jasno, dela prost dan, je včeraj glasovalo 61 od 90 poslancev. Proti jih je bilo le deset: devet poslancev SDS in še Marko Ferluga iz SMC. Točno, državni zbor je s potrditvijo novele zakona o praznikih in dela prostih dnevih, ki so jo predlagali poslanci Cerarjevega SMC, zagotovil, da bo 2. januar spet, ne samo praznik, marveč tudi dela prosta dan.
Spomnimo se, že v začetku leta 2014 je tedanji poslanec največje vladne stranke, Jankovićeve Pozitivne Slovenije, nekdanji strokovni sodelavec poslanske skupine LDS in podžupan občine Kamnik Brane Golubović, vlado premierke mag. Alenke Bratušek pozval, naj vendarle preveri, ali se v resnici kaj privarčuje s tem, da je 2. januar delovni dan, in naj, če se bo prepričala, da se s tem prav veliko ne more privarčevati, poskrbi, da bo 2. dan v letu znova praznik.
Volja ljudstva
Povedati vsekakor kaže, da so bile Slovenske novice med tistimi v državi, ki so si odkrito prizadevali, da bi se vendarle slišalo tudi glas vseh tistih, ki so bili prepričani, da ni bilo prav nobenega tehtnega razloga za to, da se je odpravilo prazničnost 2. januarja, oziroma da vsaj po novem obstajajo več kot dovolj trdni argumenti v prid temu, da se ga vsaj znova razglasi za praznik in dela prost dan. Na spletu smo celo začeli zbirati podpise pod peticijo za vnovično razglasitev 2. januarja za praznik in dela prost dan.
Tudi rezultat javnomnenjske raziskave, ki jo je med našimi bralkami in bralci opravil oddelek za tržne raziskave (STIK), je pokazal, da se večina državljanov le še ni sprijaznila s tem, da se jim je treba po najdaljši noči v letu tako kmalu vrniti v službo. Očitno jih ni pretirano navdušil podatek, da večina poslank in poslancev, odkar 2. januar pač ni bil več praznik, tistega dne ostaja kar na dopustu.
Sliši se skoraj neverjetno: kar 74 odstotkov anketirancev je odgovorila, da ni podpirala oziroma da ne podpira odločitve Janševe vlade iz leta 2012, v skladu s katero 2. januar zadnja leta ni bil več dela prost dan. Pa smo s tem ukrepom vsaj kaj privarčevali? Koliko pa? Tega nikomur ni uspelo izračunati. Kar 82 odstotkov vprašanih pa je bilo prepričanih, da s sprejetjem takšnega varčevalnega ukrepa – nismo nič privarčevali. No, 16 odstotkov vprašanih je res priznalo, da so še vedno zato, da se božično-novoletni prazniki končajo že 1. januarja.
Če že, bi žrtvovali 2. maj
Še zgovorna pomenljivost: kar 49 odstotkov anketiranih je izrecno tudi še zatrdila, da bi, če bi lahko izbirala med 2. januarjem in 2. majem, vsekakor raje imela prosta dan 2. januarja.
V imenu predlagateljev novele je razloge za njen sprejem že na začetku izredne parlamentarne seje našte(va)l kar predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez. Pojasnil je, da je bila odločitev, s katero se je svojčas (leta 2012, v času druge Janševe vlade in zaradi varčevanja) odpravilo prazničnost 2. dneva v letu, sicer bila simbolna, vendar po mnenju SMC tudi nepotrebna, krivična poteza: »Seveda so se v zvezi s predlaganjem te novele pojavljale številne kritike, s kakšnimi vse nameni naj bi jo mi predlagali, od tega, da z njo odvračamo pozornost z drugih tem, do očitkov, da naj bi nam šlo za populizem. Mislim pa, da je težko govoriti o populizmu, če delaš v korist ljudi.« Važen argument v prid vnovični razglasitvi 2. januarja za dela prost dan naj bi bil, kot je dejal dr. Brglez, tudi to, da bo ta dan lahko spet namenjen počitku državljanov, temu, da se bodo lahko državljanke in državljani dodatno spočili oziroma bolje pripravili na to, da bodo 3. januarja zavihali rokave in s svojim delom začeli ustvarjati »tisto dodano vrednost, na podlagi katere tako gospodarstvo kot država lahko delujeta«. Brglezove trditve je poskušal pred glasovanjem zavrniti poslanec SDS Žan Mahnič, ki je opozoril, da je jasno, da Brglez pač že začenja svojo kampanja pred predsedniškimi volitvami, ki bodo prihodnje leto in na katerih bo med izzivalci predsednika Boruta Pahorja, kot vse kaže, tudi zdajšnji predsednik državnega zbora: »Že star rimski pregovor se je glasil Če ni kruha, pa naj bodo vsaj igre, in ta današnja predstava v parlamentarni dvorani, dokazuje, da gre prav za to.« Nekdanja premierka mag. Alenka Bratušek pa se je ob tem še provokativno vprašala, zakaj je vladna koalicija najprej zavrnila predlog novele zakona o praznikih in dela prostih dnevih, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila Združena levica in ki je bil pravzaprav povsem enak predlogu, s katerim je le en mesec pred novim letom SMC obdaril državljane. Jasno, poslanci Združene levice so kljub temu brez odlašanja ali političnega taktiziranja včeraj podprli predlog največje vladne stranke.