
Galerija

Vladni predlog zakona o zimskem regresu in zimskem dodatku še naprej razburja gospodarstvo. Dokument, ki ga je vlada brez soglasja delodajalcev poslala v državni zbor, odpira ostre razprave o tem, kdo bo nosil breme decembrske radodarnosti.
Predlog določa, kot smo že poročali, da bodo vsi zaposleni do 18. decembra prejeli 639 evrov zimskega regresa, kar predstavlja polovico minimalne plače. Denar mora biti izplačan v gotovini. Če podjetje nima sredstev, mu kolektivna pogodba lahko omogoči poznejše izplačilo – vendar najkasneje do 31. marca prihodnjega leta.
Gospodarstveniki niso navdušeni. Združenje delodajalcev in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije sta ostro kritizirala odločitev vlade, ker je ignorirala njihove pripombe. »Danes ni socialnega dialoga, ampak monolog,« opozarjajo in dodajajo, da gre za »čisto predvolilno darilo«. Del delodajalskih organizacij celo razmišlja o izstopu iz Ekonomsko-socialnega sveta, ker naj bi vlada preslišala njihove argumente.
Po vladnih izračunih bo gospodarstvo za zimski regres odštelo okoli 480 milijonov evrov, javni sektor pa dodatnih 120 milijonov evrov za približno 190.000 zaposlenih v državni upravi. Pravico do regresa bodo imeli tudi funkcionarji.
Če zakon ne bo sprejet pravočasno, bo regres izplačan prvi delovni dan po njegovi uveljavitvi.
Vladna radodarnost se ne konča pri zaposlenih. Vsi, ki so letos že prejeli letni dodatek k pokojnini, bodo decembra deležni še zimskega dodatka v višini 150 evrov. Denar bo nakazan 19. decembra, torej mesec dni pozneje, kot je bilo prvotno predvideno, saj je postopek upočasnil referendumski spor.
Za ta namen bo država iz proračuna zagotovila 87,5 milijona evrov, izplačila pa bo izvedel Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).
Kot poudarjajo na ministrstvu za finance, zimski dodatek ne bo vplival na druge socialne pravice: »Namen zimskega dodatka ni izguba drugih pravic iz javnih sredstev,« pravijo na ministrstvu.
Ukrep bo imel tudi finančne posledice za državo. V predlogu piše, da se bodo prihodki iz prispevkov za socialno varnost zmanjšali za 75 milijonov evrov, iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb pa za dodatnih 10 milijonov.
V javnem sektorju zamikov pri izplačilu ne bo. Rok ostaja 18. december, država pa bo v prvem letu ukrepa sama pokrila vse stroške, kasneje pa naj bi se financiranje delno prerazporedilo.
Čeprav vlada zakon predstavlja kot pomoč ljudem v draginjskem obdobju, podjetniki opozarjajo, da bo to za mnoge pomenilo resno finančno breme. Medtem ko zaposleni pričakujejo decembrski dodatek, se v gospodarstvu sprašujejo: bo novoletno darilo vlade zlomilo hrbet podjetjem?