Državljani bomo o štirih referendumskih vprašanjih odločali le mesec pred lokalnimi volitvami: v ospredju tudi RTV-prispevek in socialna pomoč

Nobenega dvoma ni več, da bomo 11. oktobra, torej le en mesec pred lokalnimi volitvami, morali na volišče zaradi referenduma. V četrtek so poslanci na izredni seji za omenjeni dan razpisali zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. To željo je s svojimi podpisi izrazilo 44.619 državljanov, ki jih v celoti podpirajo v strankah nekdanje vladne koalicije (Svoboda, SD in Levica). Novela zakona, ki jo je državni zbor sprejel maja, med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. Posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. Pobudniki menijo, da novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki preprečujejo politično zlorabo parlamentarnih preiskav.

Dušan Keber je prepričan, da bi z referendumskima dnevoma onemogočili politične kalkulacije. FOTO: Dejan Javornik

Kot vse kaže, bodo 11. oktobra volivci glasovali še o treh vprašanjih. Poslanske skupine SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter Resnica so v četrtek vložile tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov z vprašanji: Ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojuje z aktivnim opravljanjem družbenokoristnega dela, Ali naj se ukine obvezno plačevanje RTV-prispevka in Ali naj imajo pravico voliti na lokalnih volitvah državljani RS in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav. Superreferendumski dan bo, kot je včeraj za Slovensko tiskovno agencijo povedal poslanec SDS Luka Simonič, dober uvod v lokalne volitve, izid pa slika Slovenije, ki si jo ljudje želijo. Če bodo volivci na zastavljena vprašanja odgovorili pritrdilno, bo po besedah poslanca zagotovo sledila priprava zakonodaje. Obljubljajo, da izidi posvetovalnih referendumov ne bodo ostali mrtva črka na papirju. Prav to namreč po nekaterih referendumih minulega mandata očitajo nekdanji koaliciji. Za zakonodajalca posvetovalni referendum v primerjavi z zakonodajnim ni obvezujoč.

Jeseni se bo treba izrekati tudi o RTV-prispevku. FOTO: Jože Suhadolnik

Očitno politika in civilna družba ocenjujeta, da ni prave demokracije brez referendumov. Spomnimo. Prejšnji teden je civilna iniciativa Glas ljudstva pripravila predlog sprememb zakona o referendumu in ljudski iniciativi, s katerim bi uvedli dva stalna referendumska dneva. Prvo nedeljo v aprilu in prvo nedeljo v oktobru. Na tak način bi, kot je povedal predstavnik iniciative Dušan Keber, po eni strani dosegli prihranek v višini več kot 10 milijonov evrov, po drugi strani pa bi se s tem onemogočile kalkulacije, »kateri datum referenduma bi bil najbolj primeren za posamezno politično opcijo«. Izpostavil je tudi, da bi državljani spoznali, da sta to njihova dneva neposrednega odločanja in da lahko temu prilagodijo svoje delo in načrte. Pri vsem skupaj so se zgledovali po Švici, kjer imajo štiri referendumske dneve na leto.

Oktobra bo superreferendumski dan. FOTO: Leon Vidic

Ta predlog so nekako že posvojili v Svobodi, SD in Levici, saj so ravno včeraj v parlamentarno proceduro vložile predlog novele zakona o referendumu in ljudski iniciativi, s katerim predlagajo dva stalna referendumska dneva. A v nasprotju s civilno iniciativo drugo nedeljo v aprilu in drugo nedeljo v oktobru. V Svobodi verjamejo, da bi s tem okrepili udeležbo ljudi na referendumih, ob čemer upajo, da bodo predlog podprle tudi druge stranke.