Državni prvak ovco ostrigel v dobri minuti

KOPER – V okviru tradicionalnih dnevov kmetijstva slovenske Istre so minulo soboto v areni Bonifika v Kopru ovčerejci pripravili že 20. tekmovanje v striženju ovac. Ta veščina je v svetu, zlasti v Avstraliji, Angliji, na Novi Zelandiji, izjemno cenjena in zgledno nagrajena, pri nas so ji spet dali pomen s prvim tekmovanjem pred dvema desetletjema. Slovenija je bila nekoč v nasprotju s splošnim prepričanjem zelo ovčerejska dežela. Pred vojno naj bi se po naših hribih in gričih paslo več kot 300.000 ovac, danes jih je le še okoli 100.000, največ v Beli krajini, na Vremščici, v Bovškem koncu, nekaj malega tudi v Logarski dolini in drugod. Tokratnega tekmovanja se je udeležilo 10 strižcev, trije so tekmovali v kategoriji striženja z ročnimi škarjami, tako kot so to ovčerejci počeli pred stoletjem, devet pa jih je uporabljalo električne škarje.

Strigla tudi Katja

Za uvod smo si ogledali tradicionalno strižnjo z ročnimi škarjami in takoj ugotovili, da je bilo to včasih ob večji količini ovc zares težaško delo. Zmagovalec Urban Škander je tri ovce ostrigel v 17 minutah in 52 sekundah, kar pomeni, da je za eno potreboval v povprečju skoraj 6 minut. Drugo mesto je zasedel Andrej Škibin, ki je tretjo strigel le pičli dve sekundi za Škandrom. Tretja je bila Katja Kokot, ki zaradi zares težavne dlake tretje ovce ni mogla do konca ostriči. »Tokrat smo strigli mesno pasmo texl, ovce imajo od 70 do 80 kilogramov, to pomeni, da so precej težje od mene in zlasti zelo mišičaste in močne. Ko začnejo brcati, sem mrzla...« nam je smeje povedala Kokotova, edina ženska v Sloveniji, ki redno tekmuje v strižnji ovac. V veliki finale z električnimi škarjami so se po striženju šestih ovac prebili Alojz Novak, Andrej Škibin, Jernej Kokol in Pavel Novak. Že prvo je najhitreje ostrigel Alojz Novak, ki vse do konca ni popustil in že 15. postal državni prvak. A treba je reči, da sta mu bila Škibin in Kokol vseskozi tik za petami. Škibin je za njim zaostal za manj kot ovco. Novakov končni čas za deset ostriženih ovc s pribitki vred za morebitne ureznine, slabo ostrižene ipd., je bil 12.54, Škibinov pa 13.12. To pomeni, da sta posamezno ovco takole na palec ostrigla v minuti in 17 sekundah.

V primerjavi z ročnim striženjem zelo hitro, zato smo veterinarko Katjo Kokot povprašali, kako so se strižnje lotevali nekoč: »Zlasti je bilo to delo žensk, svoje ovce so najprej oprale in počesale, striženje je potekalo ves teden.« Z razvojem industrije in milijonskimi čredami, denimo na Novi Zelandiji se pase več kot 30 milijonov ovc, je to postalo moško opravilo, treba pa je striči čim hitreje, od tod tudi tekmovanja. V Sloveniji se s profesionalno strižnjo ovac preživlja le zmagovalec Alojz Novak. Delo je solidno plačano, saj za ostriženo ovco kmet običajno strižcu plača od 2,5 do 4 evre, odvisno od velikosti in stanja črede. Nekoč nam je Novak priznal, da je to težko delo, a hkrati dejal: »Strižem ovce in nihče mi ne hodi po glavi.«