DRAGINJA

»V igri so tudi energetski boni«: državni sekretar Žagar o energetski krizi

Državni sekretar Tomaž Žagar je spregovoril o ukrepih, s katerimi se vlada pripravlja na energetsko krizo.
Tomaž Žagar, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko. FOTO: Katja Kodba, STA
Tomaž Žagar, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko. FOTO: Katja Kodba, STA
N. Č.
 23. 9. 2026 | 07:50
 23. 9. 2026 | 08:53
2:50

Energetska kriza, ki jo poganjajo vojne razmere v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, postaja vse večja skrb pred prihajajočo kurilno sezono. Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko Tomaž Žagar je v pogovoru za Odmeve razmere primerjal z veliko naftno krizo iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. »Res je huda kriza, tako kot leta 1970 velika naftna kriza, to je mogoče celo primerljivo ali pa celo hujše,« je dejal v pogovoru za Odmeve.

Vlada zato pripravlja ukrepe, ki naj bi pomagali predvsem gospodinjstvom in podjetjem, ki bi jih visoke cene najbolj prizadele. Med možnostmi so tudi energetski boni, vendar podrobnosti še niso znane. »Energetski boni so ena izmed stvari, ki so mogoče v igri,« je povedal Žagar. Na vprašanje, kdo bi bil do njih upravičen, pa je odgovoril, da je o tem še prezgodaj govoriti, saj rešitve še niso dokončno pripravljene.

Ne bodo pomagali vsem enako

Po besedah državnega sekretarja vlada ne razmišlja nujno o ukrepih, ki bi znižali cene energentov za vse prebivalce, saj bi takšna pomoč imela tudi posledice za državni proračun. »Ceno, ki se zniža, je treba nekje drugje pokriti, ker izpadejo proračunski prihodki. Po drugi strani pa lahko tujci pri nas kupujejo gorivo in tudi to moramo nekako pokriti,« je pojasnil.

Kot pravi, bodo zato iskali predvsem ciljno usmerjene ukrepe. Ti naj bi bili namenjeni energetsko revnim gospodinjstvom ter podjetjem, ki bi zaradi visokih cen energentov lahko najbolj občutila posledice.

Plina naj ne bi zmanjkalo, vprašanje ostaja cena

Žagar je pojasnil tudi, da Slovenija trenutno ne pričakuje težav z dobavo zemeljskega plina. Razmere naj bi bile drugačne kot leta 2022, ko je Evropa zaradi zmanjšanja dobave iz Rusije iskala nove vire. Danes ima Evropa več možnosti za uvoz plina, med drugim prek terminalov za utekočinjeni zemeljski plin. Slovenija ima za plin zakupljena skladišča v Avstriji, zaloge naftnih derivatov pa naj bi zadostovale za približno sto dni. »Ne pričakujejo se težave pri oskrbi, vprašanje je samo cena,« je poudaril Žagar.

Prav cena energentov bo po njegovih besedah največji izziv v prihodnjih mesecih. Vlada se bo zato še naprej pogovarjala z dobavitelji in pripravljala ukrepe, ki bi lahko ublažili posledice draginje.

Spremljajte Slovenske novice kot prednostni vir na Googlu
Logo
IZBRANO ZA VAS
Sovoznik
PromoPhoto
KAPITAL
Promo
NALOŽBE
PromoPhoto
VOŽNJA
Promo
OKUSNO
Promo
BOLNIŠKE
Promo
NASVET
Promo
SODOBNA LOGISTIKA
PromoPhoto
TVEGANJE
Promo
NOVE PNEVMATIKE
PromoPhoto
IZBIRČNOST
Promo
ENERGIJA
Promo
ZDRAVJE
PromoPhoto
IDEJA ZA IZLET
Promo
PREGLED
PromoPhoto
AVTOMOBILIZEM
Promo
VARNOST
PromoPhoto
SKUPAJ ZA VARNOST
Promo
DOMENA
Promo
DOBROVITA
PromoPhoto
SKUPNOST ZA PODJETNICE
PromoPhoto
KAKOVOST
PromoPhoto
INTERVJU
ONAPLUS PODKAST
Promo
FINANCIRANJE
Promo
KARIERA