Državni svet z vetom nad noveli zakonov o dohodnini in DDV

Državni svet Republike Slovenije je na 14. izredni seji z večino glasov podprl odložilni veto na noveli zakonov o dohodnini (ZDoh-2AB) in davku na dodano vrednost (ZDDV-1O), kar odpira vprašanja o prihodnjih spremembah davčne politike, je sporočil njihov predstavnik za odnose z javnostmi.

Na pobudo Interesne skupine delodajalcev so razpravljali o dveh pomembnih zakonodajnih predlogih, ki vplivata na davčno politiko in gospodarstvo. Odložilni veto na novelo zakona o dohodnini je bil sprejet z 18 glasovi za in sedmimi proti, medtem ko je veto na novelo zakona o DDV prejel 13 glasov podpore in 12 nasprotnih.

Spremembe dohodninske zakonodaje

Državni svetniki so izpostavili več ključnih razlogov za odložilni veto. Po njihovem mnenju bo zakon povzročil neenakost med davčnimi zavezanci, predvsem zaradi sprememb v sistemu normiranih odhodkov.

Prav tako opozarjajo na tveganje povečanega zatekanja k nedovoljenim praksam in negativne posledice na davčne prilive ter gospodarsko rast.

Kritična so bila tudi določila o posebnih davčnih olajšavah za visoko kvalificirane kadre, mlajše od 40 let, ki bi se vrnili v Slovenijo ali bili zaposleni kot tuji državljani. Državni svetniki so opozorili, da je takšna ureditev diskriminatorna do drugih davčnih zavezancev.

Med drugim so poudarili še nujnost spodbujanja elektrifikacije voznega parka in izrazili nestrinjanje z načrtovano ukinitvijo ničelne bonitete za privatno rabo službenih električnih vozil do leta 2029.

Spremembe pri davku na dodano vrednost

Veto na novelo zakona o DDV je temeljil na nasprotovanju obveznosti predložitve evidence obračunanega in odbitka DDV finančni upravi po elektronski poti, kar bi podjetjem naložilo dodatne stroške za nadgradnjo programske opreme in povečalo administrativno breme. Državni svetniki so predlagali daljše prehodno obdobje, do 30. septembra 2025, namesto predlaganega 1. julija 2025.

Državni svet. FOTO: Benjamin Beci/Ds

Posebno kritiko je prejela nova obdavčitev pijač z dodanim sladkorjem in sladili, kjer se je davčna stopnja zvišala z 9,5 % na 22 %. Državni svet je opozoril, da ukrep ne zagotavlja jasnega namena zmanjšanja vsebnosti sladkorja v prehrani in se zdi predvsem usmerjen v povečanje davčnih prilivov.

Državni svetnik Marko Staroveški je ob tem poudaril, da bi trenutna zakonodaja omogočila izglasovanje veta zgolj na posamezne člene zakona, kar bi omogočilo sprejetje dobrih rešitev brez zavrnitve celotnega zakona.

Smiselnost in izvedljivost ukrepov

Odločitev Državnega sveta za odložilni veto na zakonodajni noveli odpira razpravo o smiselnosti in izvedljivosti predlaganih ukrepov. Zakonodajalci bodo morali v nadaljnjih postopkih odgovoriti na opozorila, ki zadevajo diskriminacijo, administrativne obremenitve in vpliv na gospodarstvo.

Kot je poudaril Staroveški, bi bolj prilagodljiva poslovniška ureditev omogočila sprejem bolj uravnoteženih zakonodajnih rešitev.