Dve izredni seji v parlamentu: kaj bo z obvezno božičnico?

Prihodnji teden se bodo poslanci sestali na dveh izrednih sejah. V ponedeljek bodo govorili o varnostni situaciji v jugovzhodni Sloveniji, v torek pa bo pred poslanci tudi kontroverzna obvezna božičnica, ki jo je v DZ vložila vlada. Prav tako bo odbor DZ za finance konec tedna obravnaval predlog državnega proračuna za leti 2026 in 2027.

Poslanci bodo na ponedeljkovi izredni seji DZ obravnavali predloge priporočil vladi v zvezi z zagotavljanjem varnosti na JV Slovenije. Matični odbor DZ je namreč po tragičnem napadu v Novem mestu, v katerem je umrl 48-letnik, sprejel predloge koalicijskih priporočil vladi, med drugim pripravo akcijskega načrta za boljše razmere v določenih občinah.

Odbor je DZ še predlagal, naj sprejme priporočilo, da vlada predloži informacijo o zagotavljanju varnosti na območjih z zaostrenimi varnostnimi tveganji. Prav tako DZ predlaga, naj sprejme priporočilo, da bi policija, tožilstvo in sodstvo pripravili poročilo o učinkih njihovega dela v zadnjih 10 letih.

Poslanci pa bodo o tej tematiki razpravljali tudi v četrtek na komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

Pred poslanci tudi kontroverzna obvezna božičnica

V DZ bo ta teden odmeval tudi predlog zakona o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. V ponedeljek ga bo najprej obravnaval odbor DZ za finance, v torek pa bo še na dnevnem redu izredne seje DZ.

Predlog, z napovedjo katerega je sredi septembra presenetil premier Robert Golob, prinaša obvezno božičnico v višini polovice minimalne plače, ki bi bila neobdavčena in neoprispevčena. Letos bi bila v višini 639 evrov izplačana do 18. decembra. Poleg zamika izplačila zaradi nelikvidnosti bi bilo pod določenimi pogoji izjemoma najprej možno izplačilo v višini zgolj 160 evrov, preostanek pa do 31. marca 2026. Predlog zakona ureja tudi izplačilo 150 evrov zimskega dodatka upokojencem.

Ob tem prenavlja še sistem normirancev. Zvišanje prihodkovnega pogoja za vstop v sistem za polne normirance s sedanjih 60.000 evrov zvišuje na 120.000 evrov ter za popoldance s sedanjih 30.000 evrov na 50.000 evrov.

Predlog zakona je močno zaostril odnose med socialnimi partnerji. Delodajalci vladi očitajo, da ga je v DZ poslala mimo pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), zato so začasno prekinili svoje aktivnosti znotraj sveta, grozijo tudi z izstopom iz ESS.