Medtem ko večina poleti načrtuje sproščen oddih na plaži ali v gorah, so trije Slovenci v prvih julijskih dneh obuli pohodne čevlje in se podali na poti, ob katerih marsikdo samo nejeverno zmaje z glavo. Polde Taler iz Zgornjih Gorij, med prijatelji Polda, jih šteje skoraj 83 in je proti Talinu na severu Evrope krenil z vozičkom, v katerem prevaža vse potrebno za naslednje tri mesece, svojo 2070 kilometrov dolgo pot pa je poimenoval Pot miru – projekt človeške vztrajnosti, svobode in evropskega povezovanja.
64-letni Karlo Kropušek, upokojenec iz Slovenj Gradca, se je po dveh infarktih in triletnem boju z rakom odpravil peš od doma do Svetih Višarij. Pot, dolgo 250 kilometrov, je posvetil vsem, ki se kot on borijo z rakom, na njej pa ga bo spremljal zvesti prijatelj Branko Štinjek.
Oba zaljubljena v gore
Obema glavnima junakoma je skupna ljubezen do gora. Polda je nekdanji alpinist, ultramaratonec in človek dolgih poti. V Slovenskih novicah smo ga spremljali, ko je pred sedmimi leti pri 76 letih uresničil skoraj štiri desetletja stare sanje in odpešačil z vrha Triglava vse do Ohrida. Pot, dolga približno 1250 kilometrov, ga je vodila skozi nekdanje jugoslovanske republike. Nekaj let pozneje se je odpravil na skoraj 1000 kilometrov dolgo pot od izvira reke Save pri Zelencih do njenega izliva v Donavo pri Beogradu. Za 80. rojstni dan pa si je privoščil še bolj nenavadno poslastico – 2500 kilometrov pešačenja od izvira Drave pri Innichenu vse do izliva v Črno morje.
Poldo so iz domačega kraja pospremili vaški otroci. FOTO: Miro Zalokar
Pred sedmimi leti je pešačil s Triglava do Ohrida. FOTO: Osebni arhiv
Karlo je pesnik gora, ki se ga je na družbenih omrežjih zaradi njegovih čustvenih rim, ki jih je objavljal po vsaki svoji turi, prijelo ime gorski Prešeren. Preden se je zaljubil v gore, je preživel dva infarkta, ki sta mu korenito spremenila življenje, saj je opustil nezdrave navade. Kljub temu ga je doletela huda bolezen – najprej rak na grlu, nato še pljučni rak. Med okrevanjem se je lani ob obisku Kamnitega lovca nad Svetimi Višarjami zaobljubil, da bo naredil 250 kilometrov dolgo pot peš, da bi ozdravel in da bi ozdraveli vsi bolniki z rakom.
Njegov cilj je pot
Karla Kropuška (levo) na poti spremlja prijatelj Branko Štinjek. FOTO: Osebni arhiv
Polde Taler je svoj prvi korak na Poti miru naredil v sredo izpred Gorjanskega doma v Zgornjih Gorjah in je danes ravno nekje na poti proti severovzhodu Slovenije, od koder bo pešačil po Madžarski, Slovaški, Poljski, Litvi in Latviji vse do Talina v Estoniji. »Po mesecih priprav, razmišljanj in pričakovanj sem zjutraj zaprl domača vrata in krenil na pot proti Talinu. Priznam, da je bil občutek poseben. Ko narediš prvi korak, ugotoviš, da so vsi načrti, zemljevidi in priprave ostali za teboj. Pred teboj pa ostane samo pot. Že prvi dan sem srečal številne nasmehe, stiske rok in spodbudne besede,« je sporočil na svojem profilu na Facebooku.
Polde namreč ne hodi zaradi cilja ali rekordov. Tudi ne zato, da bi prišel nekam čim hitreje. Ne šteje korakov, višincev in kilometrov. »Moj pravi cilj ni Talin. Pravi cilj je pot. Najlepši del vsake poti so ljudje, ki jih srečaš, pogovori, ki nastanejo ob poti, in spoznanje, da nas veliko več povezuje kot ločuje,« je še dodal pred odhodom.
Pred njim so približno trije meseci hoje skozi sedem držav. Hoditi namerava med 20 in 25 kilometri na dan, spremljal pa ga bo njegov zvesti sopotnik – približno 60 kilogramov težak voziček, v katerem prevaža vse, kar potrebuje za življenje na poti, od šotora do opreme za spanje, hrano, oblačila in druge nujne stvari. Na vseh poteh ga spremljajo skoraj legendarni spremljevalci – bohinjski sir, znamenita bohinjska zaseka in neuničljiva volja.
Gorski Prešeren je zaljubljen v gore. FOTO: Osebni arhiv
2070 kilometrov bo prehodil do severa Estonije.
Za vse bolnike z rakom
V planinski koči na Smrekovcu sta se okrepčala z odličnim ričetom. FOTO: Osebni arhiv
Le dan pozneje se je na svojo veliko pot odpravil še Karlo. Njegova zgodba je drugačna od Poldove, a nič manj izjemna. Pred 16 leti je doživel prvi infarkt. Takrat je živel precej drugače kot danes, bil je precej telesno neaktiven, o gorah pa sploh ni razmišljal.
Nato se je življenje v eni sami noči obrnilo na glavo. Ležal je v bolnišnici in zdravniki so mu svetovali gibanje. Začel je hoditi. Najprej po ravnem, nato navkreber, in hribi so postali njegov drugi dom. Tam so se začele rojevati tudi njegove pesmi.
Toda potem ga je življenje znova preizkusilo. Ko je med zdravljenjem raka na grlu izgubil vse moči, je že mislil, da je to konec. Prav počasi se je začel vračati v gore in zdaj skupaj z Brankom izpolnjuje svojo zaobljubo s Svetih Višarij.
Predvčerajšnjim sta prijatelja že uspešno opravila prvo etapo – iz domačega Slovenj Gradca sta se prek planinskega doma na Smrekovcu, kjer sta se okrepčala z odličnim ričetom, že osvojila končni cilj – planinsko kočo na Travniku. Včerajšnja etapa ju je vodila do doma planincev v Logarski dolini, danes pa bosta nadaljevala pot po Logarski dolini proti Okrešlju.
Prva etapa je bila tudi najtežji izziv, saj poteka pretežno po asfaltu in makadamu z zelo malo osvežilne gozdne sence. »Pot ju je vodila mimo kapelice in gorskih cerkvic, obdanih s prelepimi razgledi. Naletela sta na čudovit izvir s svežo gorsko vodo, ki je poskrbel za pravo osvežitev. Čeprav so noge že utrujene, je motivacija na vrhuncu,« je na družbenem omrežju sporočila Karlova hči Neža Kropušek.
Polde in Karla ne povezujejo le gore in kilometri, ki jih puščata za seboj. Povezujejo ju trma, ljubezen do ljudi, ki jih srečujeta ob poti, in prepričanje, da človeka ne določajo leta, bolezni ali težke življenjske preizkušnje.
Zaobljubil se je lani med obiskom Svetih Višarij. FOTO: Osebni arhiv
Ob obisku Svetih Višarij se je zaobljubil, da bo pešačil 250 kilometrov za vse bolnike z rakom.
