Eden v Bruselj, drugi v Vatikan: kaj imata na dnevnem redu Janša in Kajzer?

Premier Janez Janša bo v ponedeljek obiskal sedež zveze Nato v Bruslju in se srečal z generalnim sekretarjem Markom Ruttejem. Pričakovati je, da bodo v ospredju pogovorov obrambni izdatki in nadaljnja podpora Ukrajini. To bodo prvi takšni pogovori z Ruttejem, odkar se je Janša maja vrnil na mesto predsednika vlade, sta pa se srečala že julija na vrhu Nata v Ankari. Slovenija naj bi bila letos edina članica Nata, ki bo za temeljne obrambne potrebe namenila manj kot dva odstotka BDP. Janša je v Ankari dejal, da bo Slovenija držala besedo, ki jo je dala Natu, vendar letos zaradi drugih prednostnih nalog ne bo mogoče izpolniti vseh zavez prejšnje vlade.

Slovenija bo nekoliko povečala obrambne izdatke, tudi zaradi 50 milijonov dolarjev vojaške pomoči Ukrajini v okviru Natove pobude PURL, namenjene nakupu ameriške opreme. Janša je sredi julija obiskal Kijev in se srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Vlada naj bi potrdila rebalans proračuna, med ministrstvi z največjimi povečanji sredstev pa naj bi bila obrambno in finančno ministrstvo. Slovenija ostaja močna podpornica Ukrajine.

Morebitni Janšev obisk evropskih institucij v Bruslju ni bil napovedan.

Kajzer v Vatikan po odgovor o sodelovanju

Minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer bo v petek obiskal Vatikan in se srečal z vatikanskim tajnikom za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami, nadškofom Paulom Richardom Gallagherjem. Dejal je, da želi Slovenija okrepiti sodelovanje z Vatikanom. Na torkovi blagoslovitvi obnovljene fasade svetišča na Gorci v Malečniku je poudaril pomen odnosov s Svetim sedežem, ki je med prvimi leta 1992 priznal slovensko neodvisnost. Izpostavil je pomen Svetega sedeža pri človekovem dostojanstvu, verski svobodi, zmanjševanju revščine, razvoju in miru ter njegovo vlogo pri mirovnih pogovorih o Ukrajini, na Bližnjem vzhodu in drugod.

V Vatikanu bo govoril o tem, kako lahko Slovenija okrepi svoj glas za mir. Papež Leon XIV. vidi rešitev izraelsko-palestinskega vprašanja v obliki dveh držav, Kajzer pa pravi, da se Slovenija zavzema za pravičen mir, ne za vsiljene pripovedi, temveč za dogovor. Vlada si prizadeva nadgraditi »vatikanski sporazum«. Sporazum iz leta 2001 ureja odnose med državo in Katoliško cerkvijo. Cerkev meni, da bi bilo treba skleniti še več delnih mednarodnih sporazumov.

Odprto vprašanje ostaja vojaški ordinariat za duhovno oskrbo vojakov in policistov, ki bi ga vodil škof in bi bil po kanonskem pravu izenačen s škofijo. Vatikan si za njegovo ustanovitev prizadeva že več let. Duhovna oskrba v Slovenski vojski že obstaja. Pravna podlaga je sporazum iz leta 2001.

Prvi visoki slovenski predstavnik pri Leonu XIV.

Kajzer bo prvi visoki slovenski predstavnik, ki bo obiskal Vatikan v času pontifikata papeža Leona XIV., naslednika pokojnega papeža Frančiška. Slovenski predstavniki Vatikan sicer obiskujejo razmeroma pogosto. Nazadnje je bila konec leta 2024 na obisku pri Svetem sedežu predsednica republike Nataša Pirc Musar s Frančiškom. Slovenija je leta 2025 dobila novega apostolskega nuncija, italijanskega nadškofa Luigija Bianca, ki je nasledil Francoza Jean-Marieja Speicha. Slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu je od leta 2023 Franci But.