Prvi vikend v septembru je v Tržiču čas za Šuštarsko nedeljo, drugi vikend v maju pa za mednarodni sejem mineralov, fosilov in okolja (Minfos), na katerem se že več kot pol stoletja zbirajo ljudje iz Slovenije in tujine, ki jih privlačijo milijon let stare skrivnosti naše Zemlje, kristali, minerali, fosili, meteoriti in drugi zakladi narave. Tako je bilo tudi letos. Na že 52. sejmu, ki je postal osrednji tovrstni dogodek v Sloveniji in širše, so se v soboto in nedeljo spet družili in se predstavili številni zbiralci, trgovci, znanstveniki, radovedneži in družine z otroki. Razstavljavci so prišli iz Slovenije in Evrope, pa tudi iz Pakistana, Indije, Maroka in Turčije.
Prireditev ni le sejem starih kamnov, kot bi kdo zmotno pomislil, ampak eden največjih in najbolj posebnih dogodkov pri nas, pravo doživetje za mlade in stare, ki med lesketajočimi se ametisti, kremeni, ahati, malahiti, fosili pradavninskih bitij ter meteoriti iz vesolja vsakič znova ugotovijo, da geološka zgodovina ni dolgočasna šolska snov, ampak osupljiv svet, poln zgodb, lepote in skrivnosti.
Vrtoglave cene
Že takoj pri vhodu v nekdanjo BPT – Bombažno predilnico in tkalnico Tržič srečamo Enisa Hajdinija iz Kosovske Mitrovice, ki že skoraj desetletje predstavlja čudovite in po vsem svetu znane minerale iz rudnika Trepča. »Z rudnikom, ki še vedno dela, smo dogovorjeni, da mi jih, ko rudarji najdejo lepe minerale, ponudijo v odkup, jaz pa jih prodam naprej. Tu, v Sloveniji sem zelo rad in jih ponujam po zelo ugodni ceni, po drugih sejmih dosegajo izjemno visoke cene, saj so svetovno znani med zbiratelji. Kupujejo jih predvsem Kitajci in Američani, tudi Francozi in drugi, za posamezne primerke pa so pripravljeni dati tudi deset tisoč evrov,« pove Hajdini in doda, da sta najbolj znana minerala iz Trepče pirotin in sijajni črni svalerit, zelo dragocena pa sta tudi burnonit in bulanžerit.
10.000 evrov
so pripravljeni posamezniki dati za posamezne minerale iz rudnika Trepča.
Med bleščečimi kamninami in fosili sta se sprehodila tudi Živa Kelger in Nac Zupan iz Celja. Živa v smehu pove, da sta z veseljem samo zaradi sejma prišla iz Celja v Tržič, saj je bila vstopnica za obisk njeno rojstnodnevno darilo. Prizna tudi, da so jo prodajni izdelki tako navdušili, da jih je nakupila že za okoli sto evrov.
Mladi geologi v krožku
V prvem nadstropju nas pritegnejo stojnice mladih članov geološkega krožka Kamenkost iz osnovne šole Komenda - Moste, ki je že dve desetletji stalni udeleženec Minfosa in ki že več let popularizira geologijo med mladimi. Mladi geologi pod vodstvom Tomaža Hitija, navdušenega zbiralca fosilov in mineralov, iščejo minerale, fosile, celo fosilizirane ostanke dinozavrov in megalodonov po Sloveniji in po svetu, se podučujejo o geološki zgodovini sveta in pripravljajo razstave.
Kranjčan Frenk Stare z izjemno najdbo megalodonovih zob z Bizeljskega
Na stojnicah so krožkarji pomagali obiskovalcem brusiti kamnine, jim ponudili zobe morskega psa, skupaj z njimi preparirali fosile in počeli še marsikaj zanimivega. Med njihovimi najbolj zanimivimi razstavnimi eksponati je zbirka zob megalodona, največjega in najmočnejšega morskega psa vseh časov. Podaril jim ga je legendarni gorenjski zbiratelj fosilov Frenk Stare, ki ga tudi srečamo na sejmu in z zanimanjem poslušamo njegovo osupljivo zgodbo o najdbi. »Zbirko mi je podaril prijatelj Milan Sukić, električar z Bizeljskega, ki je nekega dne med službo v Lesičnem stopil na megalodonov zob, me poklical in jih je nato našel še 42! Ta zbirka megalodonovih zob je ena od največjih na svetu, le še šest jih je našlo več zob na enem mestu,« pripoveduje Stare, ki je zbirko nato podaril krožku Kamenkost, od tam pa bo romala v muzej evolucije v Mekinjah, ki ga pripravlja Tomaž Hitij.
Nakit iz 20 milijonov let stare okamnine
Ob eni od stojnic zagledamo mednarodno priznano umetnico Marjeto Hribar, lastnico in ustvarjalko nakita in umetnin iz premoga in obarvanega uranovega stekla njene lastne blagovne znamke Kuolmi. »Ko nosite moj nakit, nosite okamnino, ki je obstajala že pred 20 milijoni let,« nam pove ustvarjalka, ki je oblikovala krono za miss Slovenije in sodelovala z grammyji in oskarji, oblikovala je tudi medalje za žensko svetovno prvenstvo v rokometu leta 2022.
Na stojnicah so krožkarji pomagali obiskovalcem brusiti kamnine, z njimi preparirali fosile in počeli še marsikaj zanimivega.
Med njenimi izdelki najbolj izstopa čudovito lesketajoča se črna geoda, ki jo je izdelala po naročilu Muzeja jedrske tehnologije iz Münchna in ni na prodaj. »Naročnik si je želel nekaj iz urana, kar je bila zelo težka naloga. Potem sem našla pri starem steklu moje babice primerek iz stare steklarne v Zagorju, kjer so včasih z uranom barvali steklo, in izdelala tole uranovo sredico. Sicer pa je ta geoda mišljena kot kamen, ki ga odpreš in v njem najdeš zaklad,« pripoveduje. Zadnja leta Minfos ni le prodajni sejem, spremljajo ga številne prireditve, delavnice, dogodki in razstave. Tako so obiskovalcem v tržiškem Podjetniškem inkubatorju na voljo številna strokovna predavanja o kamninah in fosilih, od predavanj o trilobitih, fosilnih rakih in fluorescentnih kamninah v Sloveniji, še posebno postajajo priljubljeni vodeni ogledi Dovžanove soteske, edinstvenega nahajališča paleozojskih kamnin, Jurijevega rova v Šentanskem rudniku in tržiške fužine Germovka.
Tudi letošnji Minfos je dokazal, da znajo starodavne kamnine za nekaj hipcev v njihovi zgodovini lepo oživeti in postati prava pustolovščina za domišljijo. Prav zato se v Tržič vsako leto vrača toliko obiskovalcev, od otrok do vrhunskih poznavalcev, saj tam ugotovijo, da se v vsakem kristalu, fosilu ali kosu nakita skriva delček skrivnostne zgodovine našega planeta.
